Okutauluka omutete

Okutauluka omutete wononthele

Okuti Onthue Tupondola Umwe Okuhambukiswa Huku?

Okuti Onthue Tupondola Umwe Okuhambukiswa Huku?

Hamwe nthiki imwe watangele konthele yovanthu vamwe vapopiwa mo Mbimbiliya vapandelwe unene na Huku, olipopila okuti: ‘Ame himetyivili okukala ngavo!’ Ove upondola okusoka okuti: ‘Ame ndyipengesa ine himuviuki-ko, pamwe ndyilinga ovipuka vihaviukile.’

Jobe “ankho omuviuki nokuhavelwa onombei.”—Jó 1:1

Jobe, ohongoi yombunga, wapopiwa okuti “omuviuki, kavelwa onombei.” (Jó 1:1) Lote, wapopiwa okuti, “omulume omuviuki.” (2 Pedro 2:8) Iya David, apopiwa okuti, “walingile etyi tyaviuka.” (1 Reis 14:8) Mahi, tutale vali nawa konthele yonkhalelo yomuenyo wovanthu ovo vapopiwa mo Mbimbiliya. Matutale okuti (1) valingile oviponyo, (2) tupondola okulilongesila unene konongeleka mbavo, iya (3) ovanthu ovakuankhali tyotyili vapondola okuhambukiswa Huku.

VALINGILE OVIPONYO

“[Huku] wayovolele omuviuki Lote, ankho waihamenua unene, mokonda yovivi ankho vilingwa na vana vapatana ovitumino.”—2 Pedro 2:7

Jobe, wakalele novitateka ovinyingi. Tyina ankho asoka, katokalele okukala navio. Wakalele nolusoke luhaviukile, luokuti Huku kesukile nokutala inkha una ekolelo Mwe ine utupu. (Jó 9:20-22) Jobe ankho wayumba unene onthumbi mouviuki wae muene, iya ku vakuavo atyikala ngatyina omuviuki vali tyipona Huku.—Jó 32:1, 2; 35:1, 2.

Lote welikondaulile okulinga etokolo liaviuka, nokuayandyuluka nawa. Ovivi ankho vilingwa novanthu akala navo mo Sodoma no mo Gomora, “ankho vimuihamesa komutima wae omuviuki.” (2 Pedro 2:8) Huku apopi okuti, uhanda okuhanyako omapundaumbo oo eyula ovivi, aavela Lote nombunga yae, omphitilo yokuhupa. Hamwe usoka okuti Lote oe ankho una okutunda-mo tete, mokonda ankho weihamenua novivi vilingwa-mo. Mahi, Lote wasetele okutunda-mo. Onoandyu mbatuminwe okuyovola Lote nombunga yae, ambuvekuate momavoko okuvepola mepundaumbo omo.—Gênesis 19:15, 16.

David “walandulile mu [Huku] nomutima wae auho, mokulinga vala etyi tyaviuka komaiho a [Huku].”—1 Reis 14:8

David onthiki imwe ketyivilile okulikondola omutima, alingi oumbalehi nomukai wa mukuavo. Opo onkhali yae ihamoneke, David aipaesa omulume watyo. (2 Samuel, kapitulu 11) Ombimbiliya ipopia okuti, etyi David alingile, “ankho tyapenga unene ku Jeova.”—2 Samuel 11:27.

Jobe, na Lote, na David, valingile oviponyo. Oviponyo vimwe valingile, ankho ovinene unene. Mahi, ngetyi matutale, ankho vena ehando liokuumbila Huku, nokumutavela nomutima auho. Valekesile okuti velivela, avayekepo ovituwa ankho vesukisa okuyeka-po. Moluotyo, Huku evepande, iya ovikando ovinyingi Ombimbiliya ivepopia okuti ovalume vekolelo.

OITYI TULILONGESILA-KO?

Mokonda tuvakuankhali, pamwe tupengesa. (Romanos 3:23) Mahi, tyina tuamalingi tyimwe tyapenga, tuesukisa okulekesa okuti tuelivela, atulingi etyi tyaviuka.

Oityi Jobe na Lote na David valingile etyi vapengesa? Momutima, Jobe ankho una ekolelo. Etyi Huku ahipulula nae, Jobe aviukisa olusoke lwae ankho luapenga, elivele mokonda yetyi apopia. (Jó 42:6) Onkhalelo Lote ankho atala ovituwa ovivi viovanthu vomo Sodoma no mo Gomora, ankho yelikuata nawa novitumino via Huku. Mahi, otyitateka tyae, okuasetele pomuvo ankho esukisa okukanyauka. Konyima, atundu momapundaumbo ankho maahanyua, ahupu kekoyeso lia Huku. Jobe wetavelele ku Huku, ahakondoka kovipuka ankho asapo. Namphila David alingile ononkhali ononene aliatela kovitumino via Huku, mahi walekesile okuti welivela nomutima auho, iya aiti ku Huku opo akale nokankhenda nae.—Salmo 51.

Huku wapandele ovanthu ovo, mokonda utyii okuti ovakuankhali vapengesa. Huku “wii nawa oñgeni tuatungwa, uhinangela okuti tuatunda keheke.” (Salmo 103:14) Ngotyo, inkha Huku utyii okuti onthue pamwe tupengesa, oityi akevela kuonthue?

Huku “wii nawa oñgeni tuatungwa, uhinangela okuti tuatunda keheke.”—Salmo 103:14

OÑGENI OVANTHU OVAKUANKHALI VAPONDOLA OKUHAMBUKISWA HUKU?

Etyi David apopilile omona wae Salomau, tyitukuatesako okunoñgonoka oityi tuna okulinga opo tuhambukiswe Huku. Wati: “Ove mona wange Salomau, noñgonoka Huku ya tate yove, nokumuumbila nomutima auho.” (1 Crônicas 28:9) Omutima auho oityi? Omutima auho, omutima uhole Huku, uhanda okunoñgonoka ehando liae, nokulilinga. Ha mutima-ko uhena onkhali, mahi omutima uhanda okuumbila Huku, utavela okuviyulwa. Jobe na Lote na David, ankho vehole Huku. Moluotyo, ku Huku, Jobe ankho “kavelwa onombei,” Lote ankho “omuviuki,” iya David ankho “ulinga vala etyi tyaviuka.” Namphila valingaile oviponyo, mahi vaovolele okuhambukiswa Huku.

Omutima auho, uhanda okunoñgonoka ehando lia Huku, nokutuavela ondundo onene yokumulingila, nokumutavela

Ngotyo, tyilinge tuna omalusoke ahaviukile tuhahandela momutima wetu, tyilinge tuapopia otyipuka tyimwe tyihaviukile, ine tualinga ovipuka vimwe, konyima atulivele, tulilongesilei konongeleka tuamana okupopia. Huku utyii okuti nkhele tuvakuankhali. No ngotyo, ukevela tukala nohole nae, nokulinga ononkhono mbokumutavela. Inkha tulinga ngotyo nomutima wetu auho, tupondola okukala nonthumbi yokuti nonthue matuhambukiswa Huku.