Cit atir i jami ma tye

Cit atir ka ma nyuto lok ma tye iye

Medde ki Bedo Lagen kun Icwako Ker pa Lubanga

Medde ki Bedo Lagen kun Icwako Ker pa Lubanga

“Gin pe jo me lobo.”​—JON 17:16.

WER: 63, 129

1, 2. (a) Pingo pire tek ni Lukricitayo gubed lugen bot Lubanga, dok man kubbe ki bedo ma pe wacwako tung ka mo keken nining? (Nen cal ma tye i pot karatac 22.) (b) Dano mapol giketo gengi i kom gin ango, ento man twero kelo adwogi ango?

 LUTIC pa Jehovah gibedo ma pe gicwako tung ka mo keken dok pe gidonyo i jami mogo ma poko kin dano calo apokapoka me kaka, del kom, tekwaro, nyo lweny. Pingo? Pien jo ducu ma gudyere bot Jehovah gucikke bote ni gibimarre, gibigwoko gennegi, dok gibibedo luwiny. (1 Jon 5:3) Wamito ni wagwok cik pa Lubanga ka mo keken labongo paro ka ma wabedo ki dok waa ki iye, kakawa nyo tekwarowa. Keto genwa i kom Jehovah kacel ki Kerre pire tek kato gin mo keken ma watye kwede. (Mat. 6:33) Me bedo ki gen ma kit man, mitte ni Lukricitayo pe myero gudony i yoko wic kacel ki kukukuku me lobo-ni.​—Ic. 2:4; kwan Jon 17:11, 15, 16.

2 Dano ma pe ginywako niyewa pol kare giketo gengi ducu i kom lobogi, kakagi, tekwarogi, nyo bene lutuko ma gicung pi lobogi. Tye me cwercwiny ni jami magi gukelo pyem i kin dano, adegadega, ki i kine mukene nek lumuku. Kit ma dano gicobo kwede ki nywerenywere magi pi berre nyo pi racce, twero gudowa nyo lupacowa bene pien nongo wakwo kacel kwedgi. Kit macalo Lubanga ocweyo dano ki cwiny me ngolo kop atir-ri, man romo weko tam ma gamente moko twero cwero cwinywa pien wangeyo gin matir ki marac. (Acak. 1:27; Nwo. 32:4) Ngo ma wabitimo ka gin ma kit meno otimme? Yot tutwal me donyo i nywerenywere me lobo ki pyem mogo ma tye iye.

3, 4. (a) Pingo Lukricitayo gibedo ma pe gicwako tung ka mo keken ma lubbe ki kukukuku me lobo-ni? (b) Gin ango ma wabinyamo i pwony man?

3 Dano mapol gicwako tung ka mo ka ce kukukuku tye pien gamente cuko cwinygi ni meno aye gin ma lutedero ma kitgi beco myero gutim. Lukricitayo me ada pe gitimo gin ma kit meno. Pe wadonyo i tele me wibye me lobo-ni nyo wacito ka lweny. (Mat. 26:52) Lukricitayo me ada pe gitamo ni but lobo pa Catan-ni ber kato bute mukene. (2 Kor. 2:11) Pien wape jo me lobo-ni, wan pe wadonyo i tele me lobo man.​—Kwan Jon 15:18, 19.

4 Pien watye ki roc, pud waromo bedo ki tam marac i kom jo mukene ma gipat kwedwa. (Jer. 17:9; Ep. 4:22-24) Pi meno, pwony man binyamo cik mogo ma igi lac ma giromo konyowa me lweny ki kodi cwiny ma kit meno. Wabinyamo bene kit ma waromo keto genwa i kom Ker pa Lubanga kun wapwonye me tam kit ma Jehovah gin ki Yecu gitamo kwede.

GIN MUMIYO PE WADONYO I LOK ME LOBO

5, 6. I kare ma Yecu tye i lobo, en otero rok mapat pat nining, ki dok pingo?

5 Ka inongo tek tutwal me bedo ma pe icwako tung mo, bedo me ryeko ka ipenye kekeni ni, ‘Yecu onongo obitimo gin ango?’ I kare ma Yecu tye i lobo, kukukuku kacel ki nywerenywere onongo tye i kin Lujudaya, Lugalilaya, Lucamaria, ki dong jo mukene. Baibul waco ni tele onongo tye i kin jo magi. (Jon 4:9) Tele bene obedo tye i kin Luparicayo ki Lucadukayo. (Tic 23:6-9), i kin dano ki lujog mucoro (Mat. 9:11), ki dok i kin jo ma gukwano Cik ki jo ma pe gukwano. (Jon 7:49) I cencwari me acel, jo Roma aye onongo giloyo jo Icrael, dok Luicrael onongo gidag loc pa Luroma adada. Kadi bed ni Yecu onongo tye ka tito lok me ada dok ye ni larre ocakke ki bot Lujudaya, en pe ocuko cwiny lupwonnyene me rwako wigi kukukuku mo keken. (Jon 4:22) Ma ka meno, en ocuko cwinygi me maro dano ducu macalo luwotgi.​—Luka 10:27.

6 Pingo Yecu pe ocwako cwiny me apokapoka ma onongo Lujudaya gitye kwede? Pien en nyo Wonne pe girwako wigi i nywerenywere me lobo man. I kare ma Jehovah otiyo ki Wode me cweyo laco ki dako, mitine onongo tye ni gupong lobo ducu. (Acak. 1:27, 28) Lubanga ocweyo dano wek gunywal rok ma rangi del komgi patpat. Jehovah gin ki Yecu pe gitero dano me rangi del kom, lobo nyo leb moni ni pire tek loyo lawote. (Tic 10:34, 35; Tic 7:9, 13, 14) Omyero walubu lanengi maber tutwal-li.​—Mat. 5:43-48.

7, 8. (a) Anga ma omyero wami cwak bote, dok pingo? (b) Gin ango ma myero wange ma lubbe ki pekki ma obino pi tim me wibye?

7 Ento tye gin acel keken ma myero wanyut iye cwak​—omyero wacwak twero me loc pa Jehovah. Ma lubbe ki lok man, Catan okelo pyem i poto me Eden i kare ma owacci Jehovah pe tye laloc maber. Kombeddi-ni, dano ducu myero gumok tamgi ka ce giye ni loc pa Lubanga ber loyo pa Catan nyo pe. Tika icwako Jehovah kun iyero me lubo cikke ma ka timo jami i yo ma itamo ni ber i wangi? Tika ineno Kerre macalo yo acel keken ma en bitic kwede me cobo pekki pa dano? Nyo tika iye ni dano gitwero lone kengi labongo Lubanga?​—Acak. 3:4, 5.

8 Lagammi pi lapeny magi moko kit ma ibidok kwede ka dano gupenyo tammi i kom nywerenywere mo keken. Luwibye ki dong jo ma gimito kelo alokaloka i cik nyo tim me wibye gitye ka tute me giko gin ma kelo apokapoka i kin dano. Twero bedo ni gitye ka tute ki cwiny matir. Ento, Lukricitayo giye ni Ker pa Lubanga keken aye romo cobo pekki ducu ma dano gitye kwede dok bingolo kop atir. Omyero wawek jami ducu i cing Jehovah. Omyero watim gin ma Jehovah mito ni watim i kacokke ma ka timo gin ma watamo ni ber.

9. Peko ango ma obedo tye i kacokke me Korint i cencwari me acel, ento lakwena Paulo owacci myero gutim gin ango?

9 Nen kong gin ma Lukricitayo gutimo i cencwari me acel i kare ma cwiny me apokapoka ocakke i kacokke. Lakricitayo acel acel me Korint obedo ka wacci: “‘An dano pa Paulo,’ nyo ni, ‘An dano pa Kepa,’ An dano pa Apolo,’ ‘An dano pa Kricito.’” Kadi bed ni apokapoka man tyene tye, ento lakwena Paulo cwinye pe obedo yom pi gin mutimme. En openyo ni, “Kricito mono iye opokke?” Peko man onongo kiromo cobone nining? Lakwena Paulo ocuko cwiny Lukricitayo magi ni: “Abako doga botwu, utmegina, pi nying Rwotwa Yecu Kricito, ni wun ducu myero wulok lok acel, apokapoka mo pe myero obed tye i kinwu, ento myero wuribbe i cwiny ki tam acel.” I kareni, ngat mo keken pe myero okatti ki cwiny me apokapoka i kacokke.​—1 Kor. 1:10-13; kwan Jo Roma 16:17, 18.

10. Lapor ango ma lakwena Paulo omiyo me nyuto ni pire tek pi Lakricitayo pe me donyo i nywerenywere me lobo-ni?

10 Paulo ocuko cwiny Lukricitayo ma kiwirogi ni guket cwinygi i kom doko jo me polo ento pe jami me lobo. (Pil. 3: 17-20) * Gin gitye macalo luwang Kricito. Lucungudwar pe giluto wigi i jami ma tye ka timme i lobo ma kicwalogi iye. I yo acel-li, pe rwatte ka jo ma kiwirogi giluto wigi i cobo peko nyo gidonyo i lok me wibye me lobo-ni. (2 Kor. 5:20) Lukricitayo ma gitye ki gen me kwo i lobo kany bene giketo gengi i kom Ker pa Lubanga, pi meno pe mitte ni myero gin gudony i nywerenywere me lobo-ni.

PWONNYE ME BEDO LAGEN BOT JEHOVAH

11, 12. (a) Kodi cwiny mene ma myero wagwokke kwede ka wamito ni wamedde ki keto genwa i kom Ker pa Lubanga? (b) Cwiny marac ango ma laminwa mo olwenyo kwede, dok ngo ma okonye me timo alokaloka?

11 I kabedo mapol i twok loboni, dano gibedo kacel. Gin ginote pi kwogi macon, tekwarogi, ki dong awaka ma gitye kwede pi leb ma giloko. Ma lubbe ki kodi kwo man, Lukricitayo myero gupwonye i kit ma gitamo kwede ki dong cwiny ma ngoligi kop-pi wek gubed ma pe gicwako tung ka mo keken ka ce mitte. Gin giromo timo man nining?

12 Me lapore, nen kong labol pa laminwa mo ma nyinge Mirjeta * ma a ki i lobo ma onongo kilwongo ni Yugoslavia. En odongo i kabedo ma kideg iye jo ma gia ki i Serbia. I kare ma opwonyo ni Jehovah pe poko dano dok ni Catan aye mito ni dano gudag luwotgi, en otute matek me jwayo adegadega ma onongo en tye kwede i cwinye i kom jo mukene. Ento, i kare ma lweny ocakke i kin kaka mogo i kabedo ma en kwo iye, adegadega macon ma tye kwede i cwinye-ni ocakke, ma oweko Mirjeta onongo pe mito tito kwena bot jo ma gia ki i Serbia. Lacen, en oniang ni omyero etim gin mo me rwenyo kodi cwiny man marac-ci woko. En olego bot Jehovah me konye wek elweny ki ariya man ki dok me medo cawane i ticwa me pwony wek ebed painia. En owaco ni, “Anongo ni keto cwinya i ticwa me pwony okonya adada. Ka atye i ticwa me pwony, atemo nyuto kit mabeco pa Jehovah, ma oweko ajwayo woko cwiny marac ma onongo atye kwede-ni.”

13. (a) Gin ango mutimme ma pe oyomocwiny laminwa mo acel, dok ngo ma en otimo? (b) Pwony ango ma wanongo ki i gin mutimme i kom Zoila-ni?

13 Nen kong dok labol mukene pa laminwa ma kilwongo ni Ziola. En a ki i Mexico, ento kombeddi-ni tye i kacokke mo i lobo Ulaya. En owaco ni i kacokke, omege mogo ma gia ki i Latin America giloko ata ma pe gitamo dok i yo marac i kom lobo ma ea ki iye, tekwarone, kadi wa wer ma kunnu. Ka in, ngo ma onongo ibitimo? Ngene kene ni lok ma kit meno pe oyomo cwiny Zoila. Ento ki pwoc madit, en olego bot Jehovah wek okonye me jwayo kodi cwiny man ka ce jo mukene guloko marac. Omyero waye ni jo mukene i kinwa pud gitye ka lweny ki kodi cwiny ma kit meno. Pe wamito ni walok nyo watim gin mo keken ma kelo apokapoka i kin omegiwa ki lumegiwa nyo i kin jo mukene.​—Rom. 14:19; 2 Kor. 6:3.

14. Ngo ma romo konyi me neno jo mukene kit ma Jehovah nenogi kwede?

14 Tika kit ma idongo kwede nyo ka ma ibedo iye omiyo itamo ni loboni ber kato lobbe mogo? Tika pud itye ki tam meno marac-ci i cwinyi? Lukricitayo pe myero guwek cwiny me maro lobogi omi gubed ki cwiny marac i kom jo mukene. Ento ka iniang ni itye ki cwiny marac i kom jo ma gia ki i lobbe, tekwaro, leb nyo kaka mukene kono? Lwod lok i kom kit ma Jehovah neno kwede jo ma giwakke pi lobogi nyo gitamo ni giber gikato jo mukene. Kwedo lok i kom lok magi ki dong mukene mapol keliwa adwogi maber i cawa me kwan piwa kenwa ki dong woro pi jo me ot. I ngeye, leg bot Jehovah wek okonyi me neno jo mukene kit ma enenogi kwede.​—Kwan Jo Roma 12:2.

Me nyuto ni wageno Jehovah, omyero wacung matek ka ce ki bwurowa (Nen paragraf me 15, 16)

15, 16. (a) Ngo ma jo mukene gibitimone pienni wan lugen bot Lubanga? (b) Lunyodo giromo konyo lutinogi nining me bedo lugen macalo Lukricitayo?

15 Wamito ni wati pi Jehovah ma cwinywa pe ngoliwa kop, pi meno, i kine mogo omyero watim jami ma pokowa woko ki i kom lutino ma wakwano kwedgi i cukul acel, i ot kwan acel, jiraniwa, wadiwa, nyo jo mukene. (1 Pet. 2:19) Omyero wanen ni wapokke woko! Pe myero wabed ki ur ka dano me lobo gidagwa pi bedo pat pien Yecu owaco ni man bitimme. Wi myero opo ni pol pa jo ma gidagwa pe gingeyo lok i kom Ker pa Lubanga. Pi meno, pe giniang tyen lok ma pire tek ma oweko waketo genwa ducu i kom Ker pa Lubanga ma ka gamente pa dano.

16 Me nyuto ni wageno Jehovah, omyero wacung matek ka ce ki bwurowa. (Dan. 3:16-18) Lworo mako dano me mwaka mo keken ento jo matino aye ginongo tek tutwal me pokke woko. Ka lutinoni gitye ka kemme ki pekki calo goyo calut i nyim bandera nyo kwero kwer me lobo i cukul, minigi kony ma mitte. Wuti ki Woro pi Jo me Ot me konyo lutinowu niang tam pa Jehovah i kom lok man wek gukemme ki atematema magi ki tekcwiny. Wukonygi me loko tamgi woko i yo ma niange dok ki woro. (Rom. 1:16) Ki bene ka mitte, lok ki lupwonyegi dok itit botgi gin ma lutinoni gitye ki niye iye.

BED KI PWOC I KOM JAMI DUCU MA JEHOVAH OCWEYOGI!

17. Kodi tam ango ma myero wagwokke kwede, ki dok pingo?

17 Pe rac me bedo ki mar pi lobowa, tekwarowa, lebwa ki cam mapat pat ma tye i lobo ma wadongo iye. Ento, omyero wagwokke ki tam ni “mega aye ber loyo.” Wek wabed ki yomcwiny, Jehovah ocweyo jami mapol mapat pat. (Jab. 104:24; Yabo 4:11) Ci dong, pingo wabedo ka rido lok ni yo me timo gin moni ber kato yo moni?

18. Pingo ber ki wan me neno jo mukene kit ma Jehovah nenogi kwede?

18 Lubanga mito ni dano ducu gunge lok me ada dok gunong kwo ma pe tum. (Jon 3:16; 1 Tem. 2:3, 4) Bedo agonya me ye tam pa jo mukene konyowa me dongo wat ma tye i kinwa dok gwoko notewa macalo Lukricitayo. Ka nongo wamedde ki bedo lugen bot Jehovah, omyero wagwokke pe me donyo i nywerenywere mo keken me lobo man. Wadag awaka ki cwiny me pyem ma tye i lobo pa Catan-ni. Pud dong watye ki pwoc madit ya pien Jehovah opwonyowa pe me bedo ki cwiny me apokapoka, awaka, ki pyem ma opongo lobo pa Catan-ni! Omyero wamoku tamwa me dongo cwiny ma kelo kuc kit ma kitito kwede i jabuli, ma waco ni: “Nen kit macalo bedo ber ki me yomcwiny ka omego gibedo kacel ki mer i kingi.”​—Jab. 133:1.

^ para. 10 Lobo Pilipi onongo obedo kong i te loc pa Roma. Lukricitayo mogo ma i kacokke me Pilipi onongo gitye macalo iwacci anywali me lobo Roma, ma onongo minigi twero makato omege ki lumege mogo ma gipe Luroma.

^ para. 12 Pe nyinggi kikome.