1. V katerem obdobju živimo?

ŽIVIMO v zelo težavnih časih. Biblija to obdobje, ki se je začelo leta 1914, imenuje »zadnji dnevi«. Za te kritične čase, v katerih je težko živeti, so značilne tako slabe razmere, kakršnih človeštvo pred tem prelomnim letom še ni nikoli izkusilo. (2. Tim. 3:1–5) Svet pa bo še bolj pokvarjen, saj je Biblija napovedala, da bodo »hudobneži in sleparji [. . .] napredovali v slabem«. (2. Tim. 3:13)

2. Kaj je značilno za zabavo tega sveta? (Glej sliko pri naslovu.)

² Mnogi ljudje za zabavo gledajo ali počnejo reči, ki jih Biblija opredeljuje kot nasilje, spolna nemorala in spiritizem. Internet, televizijske oddaje, filmi, romani in članki v revijah na primer pogosto prikazujejo nasilje in nemoralo v lepi luči. Ravnanje, ki je nekoč veljalo za nedopustno, je zdaj ponekod celo legalizirano. Toda to še ne pomeni, da je takšno ravnanje sprejemljivo za Boga. (Beri Rimljanom 1:28–32.)

3. Kako ljudje pogosto gledajo na tiste, ki živijo po svetopisemskih merilih?

³ Jezusovi sledilci v prvem stoletju so se ogibali nečiste zabave. Zaradi tega in ker so tudi na splošno živeli po Božjih  merilih, so drugi o njih grdo govorili in jih preganjali. Apostol Peter je sokristjanom napisal: »Ker ne drvite več z njimi po tej poti v isto močvirje razbrzdanosti, jih to bega in o vas žaljivo govorijo.« (1. Pet. 4:4) Tudi danes imajo ljudje v svetu za čudne tiste, ki živijo po Božjih merilih. Biblija nas opozarja, da »bodo preganjani vsi, ki želijo živeti bogovdano v Kristusu Jezusu«. (2. Tim. 3:12)

4. Zakaj ne bi smeli ljubiti sveta?

⁴ Tistim, ki želijo izpolnjevati Božjo voljo, Sveto pismo svetuje, naj ne ljubijo tega sveta in njegovega ravnanja. (Beri 1. Janezovo 2:15, 16.) Verski, politični in trgovski elementi tega sveta – tudi njihova javna občila – so pod vplivom Satana Hudiča, »boga te stvarnosti«. (2. Kor. 4:4; 1. Jan. 5:19) Zato moramo kristjani paziti, s kom se družimo. V Božji navdihnjeni Besedi je zapisana naslednja temeljna resnica: »Nikar se ne dajte zavesti! Slaba družba pokvari dobre navade.« (1. Kor. 15:33)

5., 6. S kom se ne bi smeli družiti in zakaj?

⁵ Da ne bi pokvarili svojih dobrih navad, ne smemo sklepati tesnih prijateljstev z ljudmi, ki počenjajo slabe reči. To pa se ne nanaša le na druženje s slabimi ljudmi v tem svetu, ampak tudi s tistimi, ki trdijo, da častijo Jehova, vendar namerno kršijo njegove zakone. S kristjani, ki resno grešijo in se za to ne kesajo, se nehamo družiti. (Rim. 16:17, 18)

⁶ Če bi se družili s tistimi, ki se ne podrejajo Božjim zakonom, bi nas morda zamikalo, da bi ravnali enako kakor oni, zato da bi jim ugajali. Če bi se denimo tesno družili z ljudmi, ki živijo nemoralno, bi se lahko znašli v skušnjavi, da bi ravnali enako kakor oni. To se je zgodilo nekaterim posvečenim kristjanom in nekateri od njih so bili izobčeni, ker se niso kesali. (1. Kor. 5:11–13) Peter je opisal, kako lahko končajo takšni kristjani, če se ne pokesajo. (Beri 2. Petrovo 2:20–22.)

7. Koga naj bi si izbrali za tesne prijatelje?

⁷ Do ljudi, ki ne živijo po Božjih zakonih, smo prijazni, vendar z njimi ne bi smeli sklepati tesnih prijateljstev. Potemtakem ne bi bilo prav, če bi samski Jehovov služabnik hodil na zmenke s posameznikom, ki ni posvečen in zvest Bogu in ne spoštuje Božjih visokih meril. To, da ostanemo zvesti krščanskim načelom, je mnogo pomembnejše od tega, da smo priljubljeni pri ljudeh, ki ne živijo po Jehovovih zakonih. Naši tesni prijatelji bi morali biti ljudje, ki izpolnjujejo Božjo voljo. Jezus je rekel: »Kdor izpolnjuje Božjo voljo, ta je moj brat in moja sestra in mati.« (Mar. 3:35)

8. Kako je slaba družba vplivala na staroveške Izraelce?

⁸ Slaba družba vodi v katastrofo. Poglejmo si na primer, kaj se je zgodilo Izraelcem. Ko jih je Jehova rešil iz suženjstva v Egiptu in jih privedel v Obljubljeno deželo, jih je takole posvaril pred tamkajšnjimi prebivalci: »Ne priklanjaj se njihovim bogovom in jim ne služi. Ne izdeluj ničesar podobnega temu, kar izdelujejo oni, ampak vse to poruši in njihove svete stebre podri. Služi Jehovu, svojemu Bogu.« (2. Mojz. 23:24, 25) Vendar večina Izraelcev ni upoštevala Božjih navodil. (Ps. 106:35–39) Ker niso  bili zvesti Bogu, jim je Jezus kasneje dejal: »Glejte! Vaša hiša bo zapuščena in prepuščena vam.« (Mat. 23:38) Jehova je Izraelce zavrgel in začel blagoslavljati novoustanovljeno krščansko občino. (Apd. 2:1–4)

9. Zakaj je lahko to, kar ponujajo mediji in zabavna industrija tega sveta, nevarno?

⁹ Večina vsebin, ki jih ponujajo mediji in zabavna industrija tega sveta, utegne biti nevarna za kristjanovo duhovnost. Kristjana ne spodbujajo k temu, da bi še bolj verjel v Jehova in njegove obljube, ampak k temu, da bi zaupal Satanovemu hudobnemu svetu. Zato moramo biti zelo pazljivi, da ne bi gledali, brali ali poslušali kaj, kar bi lahko v nas vzbudilo »svetne želje«. (Titu 2:12)

10. Kaj se bo zgodilo s škodljivimi vsebinami, ki jih ponujajo mediji in zabavna industrija tega sveta?

¹⁰ Kmalu škodljivih vsebin, ki jih ponujajo mediji in zabavna industrija, ne bo več. Odstranjene bodo takrat, ko bo Satanov svet – svet, ki jih proizvaja – uničen. V Božji Besedi piše: »Svet mineva in njegove želje prav tako, kdor pa izpolnjuje Božjo voljo, ostane za večno.« (1. Jan. 2:17) Podobno je pel psalmist: »Hudodelci bodo iztrebljeni, tisti pa, ki opirajo svoje upanje na Jehova, bodo podedovali zemljo. Krotki [. . .] bodo podedovali zemljo in uživali obilje miru.« Kako dolgo? »Pravični bodo podedovali zemljo in večno prebivali na njej.« (Ps. 37:9, 11, 29)

11. Kako Bog priskrbuje dobro duhovno hrano svojemu ljudstvu?

¹¹ Jehovova organizacija pa nam v teh zadnjih dneh v nasprotju s svetom ponuja vsebine, ki nas spodbujajo k ravnanju, ki vodi v večno življenje. Jezus je Jehovu v molitvi dejal: »Da pa bi večno življenje dobili, morajo spoznavati tebe, edinega pravega Boga, in tistega, ki si ga poslal, Jezusa Kristusa.« (Jan. 17:3) Naš nebeški Oče nam po svoji organizaciji daje obilo krepilne duhovne hrane. Kako zelo smo blagoslovljeni, ker imamo revije, brošure, knjige, videoposnetke in spletne strani, ki nas spodbujajo k pravemu čaščenju! Božja organizacija tudi skrbi za to, da se več kot 110.000 občin po svetu redno shaja. Na shodih, zborih in zborovanjih se učimo iz Svetega pisma, kar nam krepi vero v Boga in njegove obljube. (Heb. 10:24, 25)

12. Kaj pomeni biblijski nasvet, naj se poročimo »samo v Gospodu«?

¹² Svojo družbo morajo še posebej pazljivo izbirati samski kristjani, ki se želijo poročiti. V Božji Besedi najdemo glede tega jasen nasvet: »Ne dajte se vpreči v jarem z neverniki, saj bi to bila neenaka zveza. Kaj imata namreč skupnega pravičnost in nezakonitost? Ali kakšno zvezo ima svetloba s temo?« (2. Kor. 6:14) Biblija svetuje Božjim služabnikom, ki si iščejo zakonskega tovariša, naj se poročijo »samo v Gospodu« – naj se torej poročijo samo s posvečenim, krščenim Jehovovim častilcem, ki v življenju upošteva svetopisemske smernice. (1. Kor. 7:39) Ko se kristjan poroči z nekom, ki ima rad Jehova, dobi življenjskega tovariša, ki mu pomaga ostati zvest Bogu.

13. Kaj je glede sklepanja zakonske zveze Bog zapovedal Izraelcem?

 ¹³ Jehova ve, kaj je najboljše za njegove služabnike, in svojega pogleda na to, s kom naj bi se poročili, ni spremenil. Poglejmo si na primer njegovo jasno zapoved, ki jo je po Mojzesu dal Izraelcem. Glede okoliških narodov, ki niso služili Jehovu, jim je naročil: »Z njimi ne sklepaj zakonskih zvez. Svojih hčera ne dajaj njihovim sinovom in njihovih hčera ne jemlji za svoje sinove, ker bodo tvoje sinove in hčere odvrnili od tega, da bi hodili za Bogom, in bodo služili drugim bogovom. Tedaj se bo Jehova razsrdil na vas in vas hitro pokončal.« (5. Mojz. 7:3, 4)

14., 15. Kaj se je zgodilo Salomonu, ker ni poslušal Jehovove zapovedi?

¹⁴ Davidov sin Salomon je na začetku svojega kraljevanja Boga prosil za modrost in Bog je njegovo prošnjo velikodušno uslišal. Zaradi tega je kralj Salomon zaslovel kot moder vladar uspešnega naroda. Kraljica iz Sabe, ki ga je obiskala, je vzkliknila: »Nisem verjela temu, kar so pravili, dokler nisem prišla in videla na lastne oči. In glej, še polovice mi niso povedali! Tvoja modrost in blaginja daleč presegata to, kar sem slišala o tebi.« (1. kra. 10:7) Toda čez čas je Salomon postal slab zgled, iz katerega se naučimo, kaj se lahko zgodi, če prezremo Božjo zapoved in se poročimo z nekom, ki ne služi Jehovu. (Prid. 4:13)

¹⁵ Salomon kljub vsemu, kar je Bog storil zanj, ni upošteval Božje zapovedi, naj se ne poroči z ženskami iz okoliških narodov, ki niso častile Jehova. Salomon je »ljubil še mnogo tujih žena« in nazadnje je imel 700 žen in 300 stranskih žen. Kakšne so bile posledice? Ko se je Salomon postaral, so njegove poganske žene »zapeljale njegovo srce, da je šel za drugimi bogovi. [. . .] Delal je to, kar je slabo v Jehovovih očeh.« (1. kra. 11:1–6) Salomon je zaradi slabe družbe izgubil modrost in se oddaljil od pravega čaščenja. Če se je to zgodilo njemu, se lahko zgodi komur koli. Zato ne bi smeli niti pomisliti na to, da bi se poročili s kom, ki nima rad Jehova!

16. Kateri svetopisemski nasvet naj bi upošteval Božji služabnik, ki je poročen z nekom, ki ne služi Jehovu?

¹⁶ Kaj pa, če kdo začne častiti Boga, njegov zakonec pa se mu pri tem ne pridruži? V Bibliji piše, naj se žene podrejajo »svojemu možu, da bi ga, če kateri ni poslušen besedi, pridobile brez besed, s svojim vedenjem«. (1. Pet. 3:1) Te besede so sicer namenjene krščanskim ženam, vendar veljajo tudi za može, ki začnejo častiti Jehova, njihove žene pa se jim pri tem ne pridružijo. Sveto pismo jim daje jasen nasvet: Bodi dober zakonec in se v življenju ravnaj po Božjih visokih merilih za zakonsko zvezo. Mnogi so sprejeli resnico, ker so opazili, da se je njihov zakonski tovariš spremenil, ko je pričel upoštevati Božje smernice.

17., 18. Zakaj so Noe in kristjani v prvem stoletju preživeli konec stvarnosti, v kateri so živeli?

¹⁷ Medtem ko slaba družba pokvari dobre navade, ima dobra družba dober vpliv. Vzemimo za primer Noeta, ki je živel med hudobnimi ljudmi, vendar z njimi ni sklenil tesnih prijateljstev.  V tistem času je Jehova »videl, da je človekova hudobnost na zemlji zelo velika in da se vse misli človekovega srca nenehno nagibajo k slabemu«. (1. Mojz. 6:5) Zato se je Bog odločil, da bo takratno hudobno stvarnost izbrisal v vesoljnem potopu. Toda »Noe je bil pravičen mož, brezgrajen med svojimi sodobniki. Hodil je s pravim Bogom.« (1. Mojz. 6:7–9)

¹⁸ Noe se prav gotovo ni želel družiti z brezbožnimi ljudmi. Skupaj s svojo družino je bil zaposlen z gradnjo barke, z delom, ki mu ga je zaupal Bog. Poleg tega je bil »oznanjevalec pravičnosti«. (2. Pet. 2:5) Ker je oznanjeval, gradil barko in bil v družbi svoje družine, je lahko delal to, kar je bilo všeč Bogu. Zaradi tega je skupaj s svojimi najožjimi družinskimi člani preživel potop. Mi danes bi jim morali biti hvaležni, saj smo vsi potomci teh posameznikov, ki so služili Jehovu: zvestega Noeta, njegove žene, njegovih sinov in njihovih žen. Podobno se tudi zvestovdani in poslušni kristjani v prvem stoletju niso družili z brezbožnimi ljudmi, zato so leta 70 n. št. preživeli uničenje Jeruzalema in judovske stvarnosti. (Luk. 21:20–22)

19. Kaj nam bo pomagalo, da bomo ostali zvesti Jehovu?

¹⁹ Mi, ki danes častimo Jehova, moramo posnemati Noeta in njegovo družino ter poslušne kristjane v prvem stoletju. Ne družimo se z ljudmi te hudobne stvarnosti, v kateri živimo, ampak si poiščimo krepilno družbo med milijoni zvestih bratov in sester. Če bomo tesno povezani s tistimi, ki se pustijo voditi Božji modrosti, bomo v teh zelo težkih časih lažje ostali »neomajni v veri«. (1. Kor. 16:13; Preg. 13:20) In samo pomislimo, kaj čudovitega nas čaka! Če bomo v teh zadnjih dneh pazili, s kom se družimo, bomo lahko preživeli konec te hudobne stvarnosti in vstopili v Jehovov pravični novi svet, ki je sedaj že tako blizu.