Gue na tënë ti yâ ni

Gue na li ti atënë ni

Fa na molenge ti mo ti voro ti Jéhovah

Fa na molenge ti mo ti voro ti Jéhovah

“Zia Zo ti [] Nzapa afa na e ye so alingbi e sara na molenge so fade mbi dü lo.”AJU. 13:8.

ABIA: 88, 120

1. Nyen la Manoah asara lani na ngoi so lo mä so lo yeke ga ande babâ ti molenge?

MANOAH na wali ti lo abâ atene ala lingbi lâ oko ape ti dü molenge. Mbeni lâ, ange ti Jéhovah atene na wali ti Manoah so lo yeke dü ande mbeni molenge-koli. Tënë so apika bê ti ala mingi. Na ngoi so wali ni asara tënë ni na Manoah, a nzere lani na Manoah mingi, me lo gi nga bê ti lo na ndo ti kota kua so ayeke duti na ndo ti go ti lo. Lo na wali ti lo ayeke sara tongana nyen ti bata molenge so nzoni ti tene lo voro Jéhovah so mingi ti azo ti Israël ayeke sara asioni ye so? Manoah atoto na Jéhovah, lo tene: “O Seigneur, mbi voro Mo, Mo zia Zo ti [tâ] Nzapa, [ange] so Mo to Lo kozoni, asi na mbi mbeni, si Lo fa na e ye so alingbi e sara na molenge so fade mbi dü lo.”—aJu. 13:1-8.

2. Nyen la a lingbi mo sara ti fa ye na molenge ti mo? Mo yeke sara ni tongana nyen? (Bâ nga encadré “ Azo so a lingbi mo manda Bible na ala kozo.”)

2 Tongana mo yeke mbeni babâ wala mama, peut-être mo comprendre gingo bê ti Manoah so. Mo kue mo yeke na kota kua ti mû maboko na molenge ti mo ti hinga Jéhovah nga ti ye lo (aProv. 1:8). * Na ngoi ti vorongo Nzapa na yâ ti sewa mo lingbi ti mû maboko na amolenge ti mo ti ngbâ ti manda ye mingi na ndo ti Jéhovah nga ti kiri ti ye lo mingi. Me gi mandango Bible yenga na yenga na molenge ti mo alingbi ape. A lingbi mo sara ambeni ye nga. (Diko Deutéronome 6:6-9.) Nyen la alingbi ti mû maboko na mo ti fa na molenge ti mo ti ye Jéhovah nga ti sara na lo? Article so nga na ti peko ayeke fa na ababâ na amama tongana nyen la ala lingbi ti mû tapande ti Jésus. Atâa so Jésus ayeke lani babâ ti molenge ape, ababâ na amama alingbi ti manda ye na lege ti fason so Jésus afa na ye na adisciple ti lo nga lo leke na ala. Lo ye ala, lo sara tere ti lo kete nga lo sara ye na ndara. Zia e bâ asarango ye ti Jésus so oko na oko.

YE MOLENGE TI MO

3. Tongana nyen la Jésus afa na adisciple ti lo so lo ye ala?

3 Jésus atene fani mingi na adisciple ti lo so lo ye ala. (Diko Jean 15:9.) Lo fa nga so lo ye ala na lege so lo yeke lakue na tere ti ala (Marc 6:31, 32; Jean 2:2; 21:12, 13). Lo yeke lani gi zo ti fango ye na ala ape; lo yeke nga kamarade ti ala. Tongaso, adisciple ti lo ahinga na bê ti ala kue so lo ye ala. Tongana nyen la mo lingbi ti fa ye tongana ti Jésus?

4. Nyen la mo lingbi ti sara na amolenge ti mo ti fa na ala so mo ye ala? (Bâ foto so ayeke na tongo nda ti article ni.)

4 Tene na amolenge ti mo so mo ye ala nga fa lakue na ala so mo bâ ala na nene ni (aProv. 4:3; Tite 2:4). Samuel, so ayeke na Australie, atene: “Na ngoi so mbi ngbâ lani molenge mingi, Papa ayeke diko lani na mbi lakue na lakui buku Ambaï ti yâ ti Bible. Lo yeke kiri lani tënë na ahundango ndo ti mbi, lo yeke gbu mbi na kate ti lo nga lo yeke su ngbangba ti mbi ti tene na mbi lango nzoni. Bê ti mbi adö na ngoi so mbi ga ti hinga so Papa akono lani na yâ ti sewa so ahinga ti lo lani ti gbu zo na kate ape wala ti su ngbangba ti zo ape. Me, lo sara lani ngangu mingi ti fa na mbi so lo ye mbi. Ye so asara si songo ti mbi na lo akpengba, mbi yeke na ngia nga mbi gi bê ti mbi ape.” Mû maboko na amolenge ti mo ti tene ala nga abâ so mo ye ala na lege so mo yeke tene lakue na ala: “Mbi ye ala”. Gbu ala na kate ti mo nga su ngbangba ti ala. Sara lisoro na ala, te ye na ala nga sara ngia na ala.

5, 6. (a) Nyen la Jésus asara ndali ti azo so lo ye ala? (b) A yeke nzoni mo se amolenge ti mo tongana nyen?

5 Jésus atene: “Azo kue so mbi ye ala mingi, mbi suku na ala nga mbi se ala.” * (Apoc. 3:19). Atâa so fani mingi adisciple ti Jésus apapa ti hinga zo wa la ayeke kota mingi na popo ti ala, Jésus azia ala tongaso ape. Nga, na ngoi so ala sara ye alingbi na wango ti lo ape lo sara sanka ni ape. Lo kanga bê na lo ngbâ ti mû na ala wango. Me lo sara ye lakue na nzoni bê, nga lo ku nzoni ngoi nga na nzoni place si lo se ala.—Marc 9:33-37

6 Fa so mo ye amolenge ti mo na lege so mo yeke se ala. Na ambeni ngoi, a hunda gi ti fa na amolenge ndani so mbeni sarango ye ayeke nzoni wala sioni. Na ambeni ngoi nde, mbeni molenge alingbi ti sara ye pëpe alingbi na tënë ti yanga ti mo (aProv. 22:15). Tongana ye tongaso asi, mû tapande ti Jésus. Soro mbeni nzoni ngoi nga na mbeni nzoni place si mo se molenge ti mo kanga bê ti mo sara ni na ndoye, nga na nzoni bê fa lege na lo, fa ye na lo nga ti suku na lo. Elaine, mbeni ita-wali na Afrique du Sud, atene: “Babâ na mama ti mbi ayeke sara ye lakue alingbi na sengo ndo ti ala. Tongana ala tene na mbi atene tongana mbi mä yanga ti ala ape ala yeke se mbi, ala yeke sara ni. Me lâ oko ala se mbi na lê ti ngonzo ape, nga ala yeke fa na mbi lakue ndani so ala se mbi. Ye so asara si mbi gi bê ti mbi ape. Mbi hinga place ti mbi, nga mbi hinga ye so a hunda na mbi.”

SARA TERE TI MO KETE

7, 8. (a) Nyen la asambela ti Jésus afa na adisciple ti lo? (b) Tongana nyen la asambela ti mo alingbi ti fa na amolenge ti mo ti zia bê ti ala na Nzapa?

7 Na ngoi so a ga lani nduru ti gbu Jésus na ti fâ lo, Jésus atoto na Babâ ti lo, lo tene: “Abba, Babâ, mo lingbi ti sara ye kue. Mo zi kopo so yongoro na mbi. Me zia a duti tongana ti so bê ti mbi aye pëpe, me tongana ti so bê ti mo aye.” * (Marc 14:36). Gbu li ti mo kete, adisciple ti Jésus alingbi ti sara ye lani tongana nyen tongana ala mä sambela ti Jésus so wala tongana a sara tënë ni na ala. Kite ayeke pëpe so adisciple ti Jésus ayeke bâ so tongana Jésus so ayeke nzoni-kue asara tere ti lo kete ti sambela Babâ ti lo ti mû maboko na lo, a lingbi ala nga kue asara tere ti ala kete ala sambela Jéhovah.

8 Nyen la amolenge ti mo ayeke manda na lege ti asambela ti mo? Ti tâ tënë ni, kozo raison so mo yeke sambela Jéhovah ayeke pëpe ti tene amolenge ti mo amanda ye na lege ti sambela ni. Me, tongana ala mä sambela ti mo, ala yeke manda ti zia bê ti ala na Jéhovah. Tongaso, na yâ ti sambela ti mo, hunda na Jéhovah ti mû maboko gi na amolenge ti mo ape, me hunda lo ti mû maboko na mo nga. Ana, so ayeke na Brésil, atene: “Tongana ambeni kpale ayeke dä, na tapande tongana tere ti a-âta ti mbi ason, babâ na mama ti mbi ayeke hunda Jéhovah ti mû na ala ngangu ti gbu ngangu na yâ ti kpale ni nga ti sara ye na ndara ti mû anzoni desizion. Même na yâ ti angangu kpale, ala yeke zia aye kue na maboko ti Jéhovah. Ye ti pekoni ayeke so, mbi manda ti zia bê ti mbi na Jéhovah.” Tongana amolenge ti mo amä mo, mo sambela Jéhovah ti mû na mo ngangu ti hunda na patron ti mo ti gue na mbeni kota bungbi, wala ti fa tënë na mbeni voizin ti mo, wala ti mû maboko na mo na yâ ti ambeni ye nde, ala yeke bâ so mo zia bê ti mo na ndo ti Jéhovah nga ala yeke manda ti sara nga tongaso.

9. (a) Na alege wa la Jésus afa lani na adisciple ti lo ti sara tere ti ala kete nga ti sara kua na amba ti ala? (b) Tongana mo sara tere ti mo kete nga mo sara ye na nzoni bê na amba ti mo, amolenge ti mo ayeke manda nyen dä?

9 Na lege ti atënë ti yanga ti Jésus nga na tapande ti lo, lo fa na adisciple ti lo ti sara tere ti ala kete nga ti sara kua na amba ti ala. (Diko Luc 22:27.) Abazengele ti lo abâ lani so lo sara asacrifice ti sara na Jéhovah nga ti mû maboko na azo, na ala manda ti sara nga legeoko. Mo nga kue mo lingbi ti fa ye na amolenge ti mo na lege ti tapande ti mo. Debbie, mbeni mama ti amolenge use, atene: “So koli ti mbi ayeke ancien, bê ti mbi ason lâ oko ape so lo mû ngoi mingi ti mû maboko na aita. Mbi hinga so na ngoi kue tongana sewa ti e ayeke na mbeni tënë ti tene na koli ti mbi, lo yeke dengi mê ti mä ni.” (1 Tim. 3:4, 5). Koli ti lo, Pranas, atene: “A nzere na amolenge ti e mingi ti mû maboko na ngoi ti akota bungbi nga na yâ ti akua ti Royaume. Ala yeke na ngia, ala yeke na anzoni kamarade nga ala ye ti duti na aita.” Ala kue na yâ ti sewa ni ayeke sara na Jéhovah na yâ ti kua ti ngoi kue. Tongana mo sara tere ti mo kete nga mo sara ye na nzoni bê na amba ti mo, mo yeke fa na amolenge ti mo ti duti nduru ti mû maboko na azo.

SARA YE NA NDARA

10. Na ngoi so lani gbâ ti azo amû peko ti Jésus, tongana nyen la lo fa so lo sara ye na ndara?

10 Jésus asara ye lani na ndara na lege so lo gi pëpe ti luti gi na ndo ti ye so azo ayeke sara me na ndo ti ndani so ala sara ye ni. Na tapande, mbeni lâ na Galilée ambeni zo so ayeke mä lo amû peko ti lo (Jean 6:22-24). Me Jésus, so alingbi ti hinga ye so ayeke na yâ ti bê ti zo, ahinga so tënë ti kobe la agbu bê ti azo ni so mingi ahon ye so lo fa na ala (Jean 2:25). Jésus ahinga bibe ti ala, yeke yeke lo suku na ala, nga lo fa na ala ye so a lingbi ala sara.—Diko Jean 6:25-27.

Mû maboko na amolenge ti mo ti ye fango tënë (Bâ paragraphe 11)

11. (a) Fa na lege ti tapande tongana nyen la mo lingbi ti sara ye na ndara ti hinga wala molenge ti mo aye fango tënë. (b) Tongana nyen la mo lingbi ti mû maboko na amolenge ti mo ti ye fango tënë?

11 Atâa so mo lingbi pëpe ti hinga ye so ayeke na yâ ti bê ti zo, mo nga kue mo lingbi ti sara ye na ndara nga ti gi ti hinga tongana nyen la molenge ti mo abâ fango tënë. Na ngoi so ababâ na amama mingi ayeke fa tënë legeoko na amolenge ti ala, ala yeke mû mbeni kete ngoi ti tene amolenge ti ala awu tere nga ti te mbeni kete ye wala ti nyon mbeni jus. Mo lingbi ti hunda tere ti mo: ‘Molenge ti mbi aye fango tënë wala gi aye so lo yeke te wala lo yeke nyon na ngoi ti wungo tere la lo ye?’ Tongana mo bâ so amolenge ti mo aye fango tënë mingi ape, gi ti sara si ala ye ni mingi. Mû na ala ambeni kete kete ye ti sara na ngoi ti fango tënë tongaso si ala bâ so ala nga kue ayeke sara mbeni ye.

12. (a) Jésus amû wango na adisciple ti lo na ndo ti nyen? (b) Ngbanga ti nyen la aChrétien ayeke lani na bezoin ti wango ti Jésus so?

12 Jésus asara nga ye na ndara na lege so lo gi ti hinga aye so ayeke gue na zo ti sara siokpari. Na tapande, adisciple ti lo ahinga so lango-sioni ayeke sioni. Me Jésus amû wango na ala na ndo ti ye so ayeke gue na zo ti sara lango-sioni, lo tene: “Zo kue so angbâ ti bâ mbeni wali si lo sara nzara ti wali ni so, andâ lo gi lo na wali na yâ ti bê ti lo awe. Ni la, tongana lê ti mo ti mbage ti koli ayeke sara ti tene mo tï, gboto ni na bi ni yongoro na mo.” (Mat. 5:27-29). A-Chrétien so ayeke lani na gbe ti komandema ti Rome ayeke tâ na bezoin ti wango so ndali ti so azo ti Rome aye lani mingi ti bâ angia so a fa tere ti koli na wali senge nga ala yeke na sioni yanga mingi. Tongaso, Jésus asara ye na ndoye nga na ndara mingi so lo mû wango na adisciple ti lo na ndo ti aye so alingbi ti sara si a yeke ngangu na ala ti ngbâ ti duti na sioni oko pëpe.

13, 14. Tongana nyen la mo lingbi ti mû maboko na amolenge ti mo ti soro anzoni ngia?

13 Tongana mo yeke babâ wala mama, sarango ye na ndara alingbi ti mû maboko na mo ti mû maboko na molenge ti mo ti sara pëpe mbeni ye so azia vundu na bê ti Jéhovah. Laso, a yeke ngangu pëpe na amolenge ti bâ porno wala ti bâ ambeni sioni ye. Me ababâ na amama so ayeke aChrétien ayeke tene na amolenge ti ala so angia so aye ti sioni ayeke dä ayeke sioni. Ye oko, sarango ye na ndara ayeke mû maboko na mo ti gi ti hinga ye so alingbi ti sara si molenge ti mo aye ti bâ porno. Hunda tere ti mo: ‘Nyen la alingbi ti pusu molenge ti mbi ti bâ porno? Lo hinga ndani so porno ayeke sioni mingi? A yeke ngangu na lo ape ti sara tënë na mbi na ndo ti aye kue, tongaso si lo lingbi ti hunda mbi ti mû maboko na lo tongana lo yeke na nzara ti bâ porno?’ Même tongana amolenge ti mo angbâ kete mingi, mo lingbi ti tene na ala, mo tene: “Tongana lê ti ala atï gi gbagburu tongaso na ndo ti mbeni site ti Internet, so afa tere ti azo dä senge na ala yeke na nzara ti bâ ni, pardon ala ga atene na mbi. Ala sara kamene ape. Mbi ye ti mû maboko na ala.”

14 Sarango ye na ndara ayeke mû nga maboko na mo ti soro angia so mo ye ti sara nzoni. Pranas, so e sara fade tënë ti lo, atene: “Abia, afilm, wala ambeti so e ababâ na amama e ye ayeke sara ye mingi na ndo ti azo ti sewa ti e. Mo lingbi ti sara gbâ ti tënë na ndo ti aye mingi, me amolenge ti mo ayeke bâ aye so mo yeke sara, na ala yeke sara aye so mo sara.” Tongana amolenge ti mo abâ so mo yeke soro angia so ayeke nzoni, ala nga kue alingbi ti sara tongana mo.—aRom. 2:21-24.

JÉHOVAH AYEKE MÛ MABOKO NA MO

15, 16. (a) Ngbanga ti nyen la mo hinga biani so Jéhovah ayeke mû maboko na mo ti fa ye nzoni na amolenge ti mo? (b) Nyen la e yeke sara tënë na ndo ni na yâ ti article ti peko?

15 Nyen la apassé na ngoi so Manoah ahunda na Jéhovah ti mû maboko na lo ti fa lege nzoni na molenge ti lo? Tâ “Nzapa amä yanga ti Manoah”. (aJu. 13:9). Ababâ na amama, Jéhovah ayeke mä ala nga. Lo yeke kiri tënë na asambela ti ala na lo yeke mû maboko na ala ti fa ye na amolenge ti ala. Lo yeke mû nga maboko na ala ti sara ni na ndoye, ti sara tere ti ala kete nga ti sara ni na ndara.

16 Legeoko tongana ti so Jéhovah amû maboko na ababâ na amama ti fa ye na amolenge ti ala so ade kete nzoni, lo lingbi ti mû nga maboko na ababâ na amama ti fa ye na amolenge ti ala so ayeke amaseka. Article ti peko ayeke fa na mo ti sara ye na ndoye, ti sara tere ti mo kete nga ti sara ye na ndara tongana ti Jésus ti mû maboko na molenge ti mo so ayeke maseka ti sara na Jéhovah.

^ par. 2 Article so ayeke fa tongana nyen ababâ na amama alingbi ti fa na amolenge ti ala, so ade kete juska ti si na ngu 12, ti voro Jéhovah.

^ par. 5 Bible afa so sengo ndo aye ti tene ti fa lege na zo, ti fa ye na zo, ti suku na zo, nga na ambeni ngoi ti punir zo: me na lê ti ngonzo ape.

^ par. 7 Na ngoi ti Jésus, amolenge ayeke iri ababâ ti ala Abba. A yeke mbeni tënë so afa so ala ye ababâ ti ala nga ala ne ala.—The International Standard Bible Encyclopedia.