1., 2. a) Kaj skrbi nekatere starše, ko njihovi otroci stopijo v najstniška leta? b) Kaj lahko mladi kristjani storijo, da bi bila njihova najstniška leta uspešna?

EDEN najbolj veselih dogodkov v življenju krščanskih staršev je gotovo krst njihovega otroka. »Za naju je bil to zelo čustven dogodek. Seveda sva bila zelo vesela, da so najini otroci želeli služiti Jehovu,« pravi Berenice, mati štirih otrok, ki so se krstili, še preden so dopolnili 14 let. Vendar še dodaja: »Vedela pa sva tudi, da jih v najstniških letih čakajo mnoge preizkušnje.« Če je vaš otrok najstnik ali pa bo to kmalu postal, potem verjetno razumete, zakaj je bila Berenice zaskrbljena.

² Neki strokovnjak za razvoj otroka priznava, da je najstniška doba lahko naporna tako za starše kakor za najstnike, vendar obenem pravi: »Adolescenca ni niti obdobje ‚norosti‘ niti obdobje ‚nezrelosti‘. To je zelo pomemben čas intenzivnega doživljanja čustev, navezovanja družabnih stikov in razvijanja ustvarjalnosti.« Vaši otroci se lahko v najstniških letih še bolj zbližajo z Jehovom, si postavijo cilje glede oznanjevanja in se jih trudijo doseči ter se odločijo, da se bodo posvetili Bogu in skladno s tem živeli. V tem obdobju lahko zelo duhovno  napredujejo, tako kakor je Jezus, ko je bil v teh letih. (Beri Luka 2:52.) Kakšno vlogo imate starši v teh odločilnih letih? V nadaljevanju bomo spoznali, kako je Jezus, ko je odrasel, kazal ljubezen, ponižnost in uvid. Kako lahko te lastnosti vam pomagajo vzgajati vašega najstnika tako, da bo služil Jehovu?

3. Zakaj je Jezus svojim apostolom lahko rekel, da so njegovi prijatelji?

³ Jezus je bil ljubeč in zvest prijatelj. (Beri Janez 15:15.) V biblijskih časih gospodar svojim sužnjem običajno ni povedal, kaj misli in čuti. Jezus pa je dokazal, da je svojim zvestim apostolom gospodar in prijatelj. Z njimi je preživljal čas, jim zaupal svoje občutke in jim skrbno prisluhnil, kadar so se mu zaupali. (Mar. 6:30–32) Takšna ljubeča komunikacija je ustvarila prisrčno vez med Jezusom in njegovimi apostoli ter pripomogla k temu, da so bili bolje pripravljeni na prihodnje teokratične naloge.

4. Kako ste lahko prijatelji svojim otrokom, obenem pa obdržite starševsko avtoriteto? (Glej sliko pri naslovu.)

⁴ »Starši sicer ne moremo biti vrstniki svojim otrokom,« pravi Michael, oče dveh otrok, »lahko pa smo njihovi prijatelji.« Prijatelji preživljajo čas skupaj. Razmislite, ali bi morali kaj spremeniti glede svetnega dela ali drugih dejavnosti, da bi lahko bili več časa s svojimi otroki, in glede tega tudi molite. Prijatelji se tudi zanimajo za podobne reči. Zato ugotovite, kaj je všeč vašemu najstniku, denimo kateri so njegovi najljubši filmi, športi ali pesmi. Nato pa skušajte v njih uživati tudi vi. Ilaria, ki živi v Italiji, pravi: »Nad glasbo, ki sem jo poslušala, so se navdušili tudi moji starši. Pravzaprav je oče postal moj najboljši prijatelj, zato sem se z njim lahko pogovarjala tudi o občutljivih temah.« Če ste prijatelji svojim najstnikom in jim pomagate stkati zaupen odnos z Jehovom, to še ne pomeni, da ste se odpovedali starševski avtoriteti. (Ps. 25:14) Ravno nasprotno, tako jim pokažete, da jih imate radi in da jih spoštujete, oni pa vedo, da se lahko z vami pogovorijo o čemer koli.

5. Kako je Jezus pomagal svojim učencem okusiti veselje, ki ga prinaša to, da goreče služimo Jehovu?

⁵ Jezus je želel, da bi njegovi ljubljeni učenci goreče služili Jehovu, saj to prinaša veliko veselja. Zato jih je spodbujal, naj vneto sodelujejo v duhovnih dejavnostih. Hotel je, da bi navdušeno pridobivali učence. Ljubeče jim je zagotovil, da jim bo pri tem pomagal. (Mat. 28:19, 20)

6., 7. Zakaj je ljubeče od staršev, da v družini vpeljejo in obdržijo dobre duhovne navade?

⁶ Starši si prav gotovo želite, da bi vaši najstniki ostali duhovno močni. Jehova želi, da vzgajate svoje otroke tako, »da jih disciplinirate in usmerjate njihov um« v skladu z njegovo voljo. (Efež. 6:4) Ne pozabite torej na svojo odgovornost pred Bogom, da v družini vpeljete in obdržite dobre duhovne navade. Naj ponazorimo: Starši želite, da vaši otroci hodijo v šolo, ker je to, kar se tam učijo, pomembno in ker jim želite privzgojiti ljubezen do učenja. Podobno ljubeči starši želijo, da njihovi otroci obiskujejo shode in druge teokratične dogodke, saj Jehova tako usmerja njihov um v skladu s svojo voljo, kar je otrokom v korist. Ker je to, kar nas uči Bog, življenjsko pomembno, storite vse, da bi svojim otrokom privzgojili ljubezen do duhovnih reči, in jim pomagajte, da bodo cenili modrost. (Preg. 24:14) Tako  kakor je Jezus pomagal svojim učencem, tudi vi prizadevno pomagajte svojemu najstniku, da bo uspešen na oznanjevanju. Zato mu pomagajte, da bo z veseljem poučeval druge iz Božje Besede in da bo redno oznanjeval.

⁷ Kako lahko najstnikom pomagajo dobre duhovne navade? Erin iz Južne Afrike priznava: »Otroci smo se pogosto pritoževali nad preučevanjem Svetega pisma, shodi in oznanjevanjem. Včasih smo namerno motili družinsko čaščenje, zato da bi nehali preučevati. Toda starši niso popustili.« Povedala je še: »To mi je pomagalo, da sem si pridobila vztrajnost. Če moje dobre duhovne navade kaj zmoti, komaj čakam, da se znova vrnem v stare tire. Mislim, da si tega ne bi tako zelo želela, če moji starši ne bi vztrajali pri tem, da ne bomo opuščali dobrih duhovnih navad. Če bi bili popustljivi, sem prepričana, da bi danes z lahkoto izpuščala shode ali druge duhovne dejavnosti.«

8. a) Kako je Jezus priznal svoje omejitve? b) Kako je s svojo ponižnostjo vplival na učence?

⁸ Čeprav je bil Jezus popoln, je ponižno priznal svoje omejitve in se je zanašal na Jehova. (Beri Janez 5:19.) Ali so ga učenci kaj manj spoštovali, ker je bil ponižen? Sploh ne. Bolj ko se je zanašal na Jehova, bolj so mu zaupali. In kasneje so ga posnemali v ponižnosti. (Apd. 3:12, 13, 16)

9. Kako boste vplivali na svoje najstnike, če se boste znali ponižno opravičiti in priznati svoje omejitve?

⁹ Mi pa smo v nasprotju z Jezusom nepopolni in delamo napake ter imamo mnoge omejitve. Zato starši ponižno priznajte svoje omejitve in napake. (1. Jan. 1:8) Koga pravzaprav bolj spoštujete? Nadrejenega, ki prizna svojo napako, ali takšnega, ki se ne opraviči? Če vas najstnik sliši, da se opravičite za kakšno napako, vas bo najverjetneje še bolj spoštoval. In tako se bo lahko tudi on naučil priznati svoje napake. »Midva sva priznala svoje napake, zato so tudi otroci nama povedali, kadar so imeli kakšen problem,« pravi Rosemary, mati treh zdaj že odraslih otrok. »Zavedala sva se svojih omejitev, zato sva poučila otroke, kje lahko najdejo najboljše rešitve za svoje probleme. Kadar so potrebovali pomoč, sva jih vedno napotila na naše svetopisemske publikacije, poleg tega sva z njimi tudi molila.«

10. Kako je Jezus pokazal ponižnost, ko je svojim sledilcem kaj zapovedal?

¹⁰ Jezus je imel oblast, da je svojim sledilcem tudi kaj zapovedal. Ker pa je bil ponižen, jim je pogosto povedal še, zakaj jim je kaj zapovedal. Svojim sledilcem denimo ni rekel le, naj iščejo najprej Kraljestvo in Božjo pravičnost, ampak je še dejal: »In vse te druge stvari vam bodo dodane.« Zatem ko jim je rekel »Nehajte soditi«, je povedal tudi razlog: »Da ne boste sojeni. S kakršno sodbo namreč sodite, s takšno se bo sodilo vam.« (Mat. 6:31–7:2)

11. Zakaj je modro, da starši najstniku, kadar je primerno, pojasnijo razloge za pravila ali odločitve?

¹¹ Kadar svojemu najstniku postavite kakšno pravilo oziroma se kaj odločite, mu, kadar je primerno, povejte razloge. Če bo razumel, kako gledate na zadevo, vas bo bolj verjetno pripravljen iz srca ubogati. »Če najstnikom poveste razloge za svoje odločitve, vam bodo lažje zaupali, ker bodo videli, da so razumne, ne  pa zgolj vaša kaprica,« pravi Barry, ki je vzgojil štiri otroke. Poleg tega se najstnik razvija v odraslega človeka, ki ima svoj »razum«. (Rim. 12:1) Barry pojasnjuje: »Najstniki se morajo naučiti sprejemati odločitve, ki ne temeljijo na čustvih, ampak na razumu.« (Ps. 119:34) Če najstniku ponižno poveste razloge za svoje odločitve, lahko vidi, da se zavedate, da postaja zrelejši. Hkrati pa se s tem uči sprejemati odločitve na podlagi svojega razuma.

12. Kako je Jezus uporabil uvid, zato da je pomagal Petru?

¹² Jezusu je uvid pomagal, da je razumel, na katerem področju njegovi učenci potrebujejo pomoč. Apostol Peter je na primer dobronamerno dejal Jezusu, naj bo dober s seboj, saj ga je želel obvarovati pred tem, da bi ga ubili. Toda Jezus je v njegovih besedah prepoznal napačno razmišljanje. Da bi pomagal njemu pa tudi drugim učencem, ga je odkrito pograjal ter povedal posledice samoprizanesljivosti in blagoslove požrtvovalnosti. (Mat. 16:21–27) Peter se je iz tega nekaj naučil. (1. Pet. 2:20, 21)

13., 14. a) Kaj mogoče kaže na to, da je vašemu najstniku oslabela vera? b) Kako lahko ugotovite, katere težave ima vaš najstnik, in kako mu lahko pomagate?

¹³ Prosite Jehova, naj vam da uvid, da bi razumeli, na katerem področju vaš najstnik potrebuje pomoč. (Ps. 32:8) Ali na primer kaj kaže na to, da mu je vera oslabela? Morda ni več tako vesel, govori kritično o sovernikih ali pa je postal skrivnosten. Iz tega ne sklepajte prenagljeno, da resno greši in živi dvojno življenje. * Po drugi strani pa ne bi bilo dobro, da bi takšne znake kar prezrli oziroma sklenili, da je to, da se vaš najstnik osamlja, zgolj faza njegovega odraščanja.

¹⁴ Posnemajte Jezusa in najstniku postavite vprašanja v prijaznem in spoštljivem tonu. Če vedro vode prehitro vlečete iz vodnjaka, se bo nekaj vode razlilo. Nekaj podobnega se bo zgodilo, če boste  preveč pritiskali na svojega najstnika. Morda boste zapravili dragoceno priložnost, da bi vam zaupal svoje misli in namere. (Beri Pregovori 20:5.) Prej omenjena Ilaria pravi: »V najstniških letih sem bila razdvojena med tem, ali naj živim po resnici ali pa naj več časa preživim s sošolci. Ta notranji boj je vplival na moje razpoloženje in starša sta to opazila. Nekega večera sta mi preprosto rekla, da se jima zdim nekam pobita, in me vprašala, v čem je problem. Usule so se mi solze in povedala sem jima svoje okoliščine ter ju prosila za pomoč. Objela sta me, mi rekla, da me razumeta, in mi obljubila, da mi bosta pomagala.« Starša sta ji takoj začela pomagati, da je v občini našla nove in dobre prijatelje.

15. Pojasni, kako je uvid pomagal Jezusu pri ravnanju z drugimi.

¹⁵ Jezusu je uvid tudi pomagal, da je opazil dobre lastnosti svojih učencev. Ko je denimo Natanael slišal, da je Jezus doma iz Nazareta, je rekel: »Ali iz Názareta sploh more priti kaj dobrega?« (Jan. 1:46) Kaj bi iz teh besed vi sklenili glede Natanaela? Da je kritičen? Ima predsodke? Nima vere? Jezusu je uvid pomagal, da je v Natanaelu videl dobro. Zanj je dejal, da je »pravi Izraelec, v katerem ni prevare«. (Jan. 1:47) Jezus je lahko videl v srce in je to sposobnost uporabil za to, da je v drugih iskal dobro.

16. Kako lahko pomagate svojemu najstniku razvijati dobre lastnosti?

¹⁶ Starši ne morete videti v srce svojih otrok, lahko pa prosite Boga za uvid. Ali boste to sposobnost uporabili za to, da boste v svojem najstniku iskali dobro? Nihče ne želi, da bi ga drugi označili za »nadlogo«. Zato svojega najstnika niti v mislih niti z besedami nikoli ne označite za »upornika« ali »problematičnega otroka«. Četudi je uporen, mu povejte, da v njem vidite dobre lastnosti in da ste prepričani, da si iskreno želi delati to, kar je prav. Bodite pozorni na vsak znak izboljšanja in ga za to pohvalite. Pomagajte mu razvijati dobre lastnosti, tako da mu, kadar je mogoče, zaupate večje odgovornosti. Tako je ravnal Jezus s svojimi učenci. Natanaela (imenovanega tudi Bartolomej) je približno leto in pol po njunem prvem srečanju izbral za apostola in ta se je izkazal za gorečega kristjana. (Luk. 6:13, 14; Apd. 1:13, 14) Vaše pohvale in spodbude bodo otroku pomagale čutiti, da ni nekdo, ki nič ne stori dovolj dobro, ampak da je sposoben kristjan, ki lahko za Jehova veliko stori.

17., 18. Katere blagoslove lahko doživite, če svojemu najstniku neutrudno pomagate služiti Jehovu?

¹⁷ Ko vzgajate svoje otroke, se morda včasih počutite podobno kakor apostol Pavel, ki je bil mnogim duhovni oče. Ker je svoje duhovne otroke v Korintu še posebej ljubil, je doživljal »stiske in srčne bolečine«. (2. Kor. 2:4; 1. Kor. 4:15) Victor, ki je skupaj z ženo vzgojil dva sina in hčer, pravi: »Najstniška leta niso bila lahka. Vendar so lepi trenutki odtehtali težave, ki smo jih imeli. Z Jehovovo pomočjo nama je uspelo splesti tesno prijateljstvo z najinimi otroki.«

¹⁸ Dragi starši, svoje otroke si neutrudno prizadevajte vzgajati tako, da bodo služili Jehovu. Pokažite jim, kako zelo jih imate radi, in lahko boste izkusili nepopisno veselje, ko se bodo odločili služiti Bogu in živeti v resnici. (3. Jan. 4)