Okutauluka omutete

Okutauluka omutete wononthele

Oñgeni Mofindi Otyiho

Oñgeni Mofindi Otyiho

NAWIKE uhena epondolo liokuliamena tyipona olukembe. Tyina tuvana tupamena unene mo vo tate. Tyina tuhimbika okueenda, tumona ovanthu tuhei tuvela owoma. Vetuvelesa owoma haunene inkha ovo tate kaveli ponthele yetu. Mahi tyina tuakuata mokuoko kwa tate ine o kwa me tulitehelela nawa.

Putyina tukula, ekongoko lietu nepamo lietu, vitei koluembia lwo tate nepameko vetuavela. Tyina tutala okuti ovo tate vetuhole, tyitupameka unene. Inkha pena etyi tukahi nokulinga iya avetupopila okuti tukahi nokulinga nawa, otyo tyitupameka iya atutualako nokulinga vali nawa.

Pahe tyina tuamekulu, tukoya omapanga etukuatesako okukala tyihena otyiho. Tulitehelela nawa tyina tukahi navo, no kosikola katukala unene nowoma.

Otyo ovana vamwe vasoka. Ovana vamwe vena vala omapanga ehehi, iya ovanyingi vakuatesuako no vohe. Omuhikuena utiwa o Melissa * wati: “Tyina ndyitala omalutalatu onombunga mbelikuata okapandi, mbulingila kumwe ovipuka, ndyisoka kuame. ‘Nahandele ñgeno otyo nekulile ngotyo puetyi ndyimututu.’” Hamwe nove o ngotyo ulitehelela.

OVITATEKA VIOKUKULILA POKATI KOVANTHU VENA OTYIHO

Tyafuile mokueenda kuomanima ove wakalele notyiho. Hamwe ankho ovanthu vekuhole vala katutu, iya tupu ankho vekupameka vala katutu. Pamwe uhinangela okuti ovoho ankho vakalela vala okulwa, iya avelihenge. Moluotyo, hamwe ove ulivela onombei. Hamwe umwe po voho ankho ukuveta apeho ine okukupopia omapita.

Omona una otyiho ulinga ñgeni? Vamwe velipaka mokusipa omapangwe ine okunwa unene tyina ovatutu. Vamwe pokuovola omapanga veliwaneka novifuanga. Ovakuendye vokuna otyiho, pamwe vataindya onomphunga mahi otyo nkhele vehenekule. Mahi, ovinepo ovio kavikala ehimbwe, velihenga iya otyo, atyiyawisa vali kotyiho vena-le.

Ovakuendye vamwe velityilika okutokela movitateka ovinene. Mahi no ngotyo vekula tyiheliyumbu unene onthumbi. Ana wati: “Mokonda me ankho apeho umphopia okuti kusilivila, naame andyisoko okuti hamwe tyili hisilivila. Hihinangela onthiki naike amphandulile ine alekesile okuti una oluembia na ame.”

Katukala vala notyiho pokukula. Tupu tupondola okukala notyiho mokonda yovitateka viokulihenga, no viokukulupa, alo umwe mokonda yolupe luetu. Kese tyimwe tyipondola okutupola ehambu, nokunyona oupanga wetu na vakuetu. Oityi tupondola okulinga opo tufinde otyitateka otyo?

HUKU WESUKA NONTHUE

Tuesukisa okunoñgonoka okuti kuna ou upondola okutukuatesako. Huku utukuatesako atuho.

Huku wapopia menyina liomuuli wae Isaia okuti: ‘Ame mandyikupameka. Tyotyili mandyikuvatela. Tyotyili mandyikukuate nawa nokulio kuange kuouviuki.’ (Isaías 41:10, 13) Tyiungumanesa unene okusoka okuti Huku uhanda okutukuatesako, ngatyina etukuata mokuvoko! Katusukisa okukala notyiho!

Ombimbiliya ipopia ovafendi va Huku vokuali notyiho, mahi avelilongesa okukakatela mokuvoko kwa Huku. Ana, ina ya Samuele, ankho usoka okuti kasilivila, mokonda ankho kekahi nokukala novana. Apeho ankho ulingwa omukuele mokonda yokuhena olutyito. Moluotyo, Ana ankho kali, mokonda ankho ukalela vala okulila. (1 Samuel 1:6, 8) Mahi, etyi apakula amasukalalo ae ku Huku, kelitehelele vali omapita.—1 Samuel 1:18.

David omuhoneki umwe wo no salmu, tupu nae wakalele notyiho. Momanima omanyingi, Ohamba Saulu ankho wovola okumuipaa. David wahupile ovikando ovinyingi, iya pamwe ankho usoya unene mokonda yovitateka viae. (Salmos 55:3-5; 69:1) No ngotyo, wahoneka okuti: ‘Mandyilangala-po nombembwa, nokulala nayo. Mokonda ove vala Jeova, unkhalesa tyapama.’—Salmo 4:8.

Ana na David vapakulile omulemo wovitateka viavo ku Jeova, iya evekuatesako. (Salmo 55:22) Oñgeni nonthue hono matutyilingi?

ONONKHALELO ONONTHATU MBOKUKALA TYIHENA OTYIHO

1. Lilongesa okuyumba onthumbi mu Jeova ngatyina o Tate.

Jesus wetuavela ondundo yokunoñgonoka Tate yae “Huku yo tyotyili.” (João 17:3) Apostolu Paulu wati, “Huku kekahi kokule na kese umwe puonthue.” (Atos 17:27) Tiagu wahoneka okuti: “Fuenei ku Huku, nae opo afuene kuonwe.”—Tiago 4:8.

Okunoñgonoka okuti tuna Tate keulu wokuna oluembia nonthue, tyakolela unene opo tuahakale notyiho. Tyotyili, tyesukisa omuvo opo tukale nonthumbi oyo, mahi ovanyingi vaimbuka okuti okulinga ngotyo tyili-tyili tyikuatesako unene. Caroline wati: “Etyi Jeova akala Tate yange, tyotyili navasa omunthu ndyipondola okupopila onkhalelo ndyilitehelela. Otyo tyankhuatesako unene!”

Rachel wati: “Jeova wankhuatesako okukala tyihena otyiho tyina ankho ndyina ounye, mokonda yokuhena ovo tate. Ndyipondola okupopia nae, tupu ndyipondola okumuita opo ankhuateseko movitateka viange. Iya ankhuatesako umwe.” *

2. Ovola okuvasa ombunga ifenda Huku.

Jesus walongesile ovalongwa vae opo vesuke kese umwe na mukuavo ngatyina ovakuatate no nomphange. Evepopila okuti: “Onwe amuho muvakuatate.” (Mateus 23:8) Jesus wahandele ovalongwa vae vo tyotyili, vakale nohole kese umwe na mukuavo, opo vakale ombunga onene ifenda Jeova.—Mateus 12:48-50; João 13:35.

Omawaneno Onombangi mba Jeova, omphangu imwe upondola okuvasa ohole nombembwa, mokonda vekahi ngatyina ombunga ike yo tyotyili ifenda Jeova. (Hebreus 10:24, 25) Ovanthu ovanyingi vaimbuka okuti omaliongiyo ewaneno, ekahi ngatyina aava ovihemba vihakula ovitateka tuna.

Eva wati: “Ame ankho ndyina epanga enene mewaneno, ankho linoñgonoka omuihamo ndyina. Ankho unthehelela, utanga na ame, nokulikuambela na ame. Ankho unkhuatesako opo nahakale nounye. Ankho upopia ovipuka vinkhuatesako. Ndyipandula unene etyi ankho ankhuatesako, anahakala vali notyiho.” Rachel ayawisako okuti: “Navasa ‘me na tate’ mewaneno. Tyotyili vankhuatesako okukala tyihena otyiho, andyilitehelela okuti venthyole.”

3. Kala nohole nokankhenda na vakuenyi.

Okukala nohole nokankhenda na vakuetu, tyipameka oupanga tuna navo. Jesus wati: “Okuava tyihambukiswa vali tyipona okupewa.” (Atos 20:35) Tyotyili matumono okuti, tyina tukala vali nohole na vakuetu, navo mavakala vali unene nohole nonthue. Jesus wapopilile ovalongwa vae okuti: “Kalei ovakuatyali opo nonwe mupewe.”—Lucas 6:38.

Okukala nohole na vakuetu, na tyina navo valekesa okuti vetuhole, tyitupameka unene. Ngetyi Ombimbiliya ipopia, “ohole nalumwe iponya.” (1 Coríntios 13:8) María wati: “Ame ndyityii okuti ovipuka vimwe vihaviukile ndyisoka konthele yange hatyili-ko. Netyivila okufinda omalusoke ange ahaviukile mokukuatesako vakuetu. Ndyikala nehambu enene apeho tyina ndyikuatesako vakuetu.”

ATUHO MATUKAKALA TYIHENA OTYIHO

Atyiho tyapopiwa pombanda, ‘hamaelema-ko’ tyipondola okukuatesako ovanthu vakale neungumaneso. Mahi, okuendela-mo tyieta ouwa omunene. Caroline wati: “Pamwe nkhele ndyikala notyiho. Mahi, pahe ndyina onthumbi. Ndyityii okuti Huku wesuka na ame, tupu ndyina omapanga omanyingi, ankhuatesako okuhakala notyiho.” Rachel nae o ngotyo elitehelela. Wati: “Pamwe ndyiliunga unene. mahi, ndyina onomphange no ovakuatate ndyipondola okuita ombatelo, vapondola okunkhuatesako okutala ovipuka monkhalelo yaviuka. Haunene, ndyina Tate keulu ndyipopia nae kese nthiki. Otyo atyiho, tyindyetela ouwa omunene.”

Ombimbiliya ipopia ouye omupe mauya. Mouye omo, kese umwe puonthue makakala tyihena vali otyiho

Tupu, kuna ekuateso lihapu. Ombimbiliya ipopia ouye omupe mauya. Mouye omo, kese umwe puonthue makakala tyihena vali otyiho. Ondaka ya Huku ilaa okuti: ‘Mavakapumphama kese umwe mombuelo yomuvinyu wae no mombuelo yomukuyu wae, nawike mekevetilisa owoma.’ (Miquéias 4:4) Pomuvo opo, nawike vali meketutilisa owoma, ine meketulinga ovivi. Alo umwe omuihamo omunene wovitateka vio kohale, “kaukahinangelwa vali.” (Isaías 65:17, 25) Huku no Mona wae Jesus Kristu, mavakaeta “ouviuki wo tyotyili.” Moluotyo, ‘makukakala etuliyo nepamo apeho.’—Isaías 32:17.

^ palag. 5 Omanyina apilululwa.

^ palag. 21 Onombangi mba Jeova vakuatesako ovanthu vahanda okufuena ku Huku, mokuvelongesa Ombimbiliya tyihafete natyike.