Fanatu ki te fakasologa

Fanatu ki te fakasologa o mataupu

MATAUPU I TE ‵KAVA | KAFAI KO MATE SE TINO PELE

E Mata, e Masei te Loto Mafatia?

E Mata, e Masei te Loto Mafatia?

Kai maua fakapoi ne koe se masaki mō se taimi toetoe? Kāti ne ‵lei fakavave telā ko puli atu eiloa te tulaga masei tenā. Ia, e se fai loa penā a te loto mafatia. “E seai eiloa se vaegā mea pelā mo te ‘manumalo’ i te loto mafatia,” ne tusi mai a Dr. Alan Wolfelt i tena tusi ko te Healing a Spouse’s Grieving Heart. Kae ne toe fai mai a ia: “E mafai o tai feoloolo tou loto mafatia mai tua o se taimi leva ‵ki fakatasi mo te fesoasoani mai nisi tino.”

E pelā mo te auala ne saga atu ei a te tagata mua ko Apelaamo i te taimi ne mate ei tena avaga. E fai mai te Tusi Tapu me “ne tagi fanoanoa Apelaamo i te mate o tena avaga.” A te tugapati ko te “ne” e fakaasi mai i ei me ne tai leva loa te taimi ne fakafesagai atu a ia ki te galo o tena tino pele. * A te suā fakaakoakoga ko Iakopo, telā ne fakaloiloi atu ke talitonu me ne tamate tena tama ko Iosefa ne se manu fekai. Ne loto mafatia eiloa a ia “i se taimi leva,” kae ne seki mafai ne tena kāiga o fakamafanafana atu ki tou tagata. I te fia o tausaga mai tua ifo, koi ‵mafa eiloa te mate o Iosefa i tena mafaufau.—Kenese 23:2; 37:34, 35; 42:36; 45:28.

Ne tagi fanoanoa a Apelaamo i te mate o tena avaga pele

E penā foki loa i aso nei, e tokouke a tino e ‵tagi fanoa‵noa i te mate o se tino telā e ‵pili ‵ki te lotou fesokotakiga. Mafaufau ki fakaakoakoga e lua konei.

  • “Taku avaga, ko Robert, ne mate i a Iulai po 9, 2008. E seai eiloa se ‵kese o te aso ne tupu ei te fakalavelave mo so se isi aso. Mai tua o te ‵kaiga i te taeao, e masani sāle o fakatau uma atu māua, fakatau ‵sai, kae fai atu ‘Au e alofa ki a koe,’ i te taimi ko fanatu ei a ia o galue. I te ono tausaga mai tua ifo, koi logo‵mae eiloa toku loto. Ailoga loa e toe ‵lei toku loto mafatia i te galo atu o taku pele, ko Rob.”—Gail, 60 ana tausaga.

  • “E tiga eiloa ko oti ne galo atu taku avaga pele mō tausaga e sili atu i te 18, koi sē sologa eiloa au kae loto mafatia i te galo atu o tou fafine. I so se taimi e lavea ne au se mea gali i te natula, e mafaufau au ki tou fafine, kae se mafai o gata te manatunatu ki tena fiafia moi ne lavea ne ia a mea e lavea ne au.”—Etienne, 84 ana tausaga.

E manino ‵lei, me i lagonaga logo‵mae mō se taimi leva ne mea masani. E kese‵kese a auala e fakaasi atu ei ne tino taki tokotasi te loto mafatia, kae e sē se faiga poto ke fakamasino aka ne tatou a te auala e ‵tau ei o saga atu a te suā tino ki se fakalavelave tupu. Kae e manakogina foki ke ‵kalo keatea mai te fakamaseiga o tatou māfai ko silia ‵tou faifaiga ki te galo atu o se tino pele. E mafai pefea o fakafesagai atu tatou ki te loto mafatia?

^ pala. 4 Ne loto mafatia foki a te tama a Apelaamo ko Isaako mo se taimi leva. E pelā mo te mea e fakaasi mai i te mataupu ko te “Fakaakoako ki te Lotou Fakatuanaki” i te lōmiga tenei, koi loto mafatia eiloa a Isaako i te mate o tena mātua, ko Sala i te tolu tausaga mai tua ifo i ei.—Kenese 24:67.