Jožef, tesar iz Nazareta, je bil Jezusov posvojitelj. Kdo pa je bil Jožefov oče? V Jezusovem rodovniku, zapisanem v Matejevem evangeliju, je omenjen Jakob, medtem ko v Lukovem evangeliju piše, da je bil Jožef Helijev sin. Zakaj takšno navidezno nasprotje? (Luka 3:23; Matej 1:16)

Matejevo poročilo pravi: »Jakobu se je rodil Jožef.« Grški glagol, ki je tu uporabljen, jasno nakazuje, da je bil Jakob Jožefov oče. Matej je torej navedel Jožefovo naravno rodovno linijo, vladarsko linijo kralja Davida, po kateri je zakonita pravica do prestola pripadla Jožefovemu posvojencu, Jezusu.

Po drugi strani pa v Lukovem poročilu beremo, da je bil Jožef Helijev sin. Izraz »sin« lahko pomeni tudi »zet«. Podoben primer najdemo v Luku 3:27, kjer je Šealtiel, čigar pravi oče je bil Jekonija, naveden kot Nerijev sin. (1. kroniška 3:17; Matej 1:12) Šealtiel se je verjetno oženil z neimenovano Nerijevo hčerjo, in tako je postal Nerijev zet. V enakem smislu je bil Jožef Helijev sin, ker se je oženil s Helijevo hčerjo Marijo. Luka torej navaja Jezusovo naravno rodovno linijo »po mesu«, po njegovi biološki materi Mariji. (Rimljanom 1:3) Tako sta v Svetem pismu napisani dve ločeni in koristni rodovni liniji, ki se tičeta Jezusa.

Na staroveškem Bližnjem vzhodu so za izdelavo tkanine veliko uporabljali ovčjo volno, pa tudi kozjo in kameljo dlako. Najbolj razširjene so bile volnene tkanine, Sveto pismo namreč pogosto govori o ovcah, njihovem striženju in volnenih oblačilih. (1. Samuelova 25:2; 2. kraljev 3:4; Job 31:20) V Egiptu in Izraelu je rasel lan, iz katerega so tkali platno. (1. Mojzesova 41:42; Jozue 2:6) Izraelci v svetopisemskih časih morda niso gojili bombaža, toda Sveto pismo omenja, da so bombažna vlakna uporabljali v Perziji. (Estera 1:6) Svila je veljala za razkošje in je bila zelo draga. Najverjetneje so jo uvažali samo potujoči trgovci iz Daljnega vzhoda. (Razodetje 18:11, 12)

»Volna je bila različnih naravnih barv, od čiste bele do temnorjave z mnogimi vmesnimi odtenki,« piše v knjigi Jesus and His World. Poleg tega so jo pogosto barvali. Iz nekaterih vrst mehkužcev so pridobivali drago škrlatno barvo. Iz različnih rastlin, korenin, listov in žuželk pa so pridobivali rdečo, rumeno, modro in črno barvo.