Fanatu ki te fakasologa

Fanatu ki te fakasologa o mataupu

E Iloa ne Koe?

E Iloa ne Koe?

Se a te mea ne ‵kese i ei a faifaiga a Iesu ki tino lepela?

A tino Iutaia mua ne ma‵taku i te vaegā lepela telā ne lauiloa i taimi o te Tusi Tapu. Ne mafai ne te masaki fakamataku tenei o fakama‵sei a uaua kae iku atu ei ki te fakamasei ne ia foliga o se tino. Ne seai loa se faka‵leiga ki te lepela. Tela la, a latou kolā ne ‵poko i ei ne ‵tau o fakamavae kea‵tea kae fakatonu atu foki ki nisi tino ke fakaeteete mai ei.—Levitiko 13:45, 46.

Ne fai ne takitaki lotu Iutaia a tulafono kolā ko tō silia mo mea kolā ne fakaasi mai i te Tusi Tapu, telā ne fakafaigata ei ki olaga o tino kolā ne pokotia. E pelā me se fakaakoakoga, ne fakatapu i tulafono a te kau lapi a te fanatu ki se tino lepela i se ‵mao e ‵tusa mo te 4 kupita io me se 6 futu (2 mita). Kae kafai e agi te matagi, e seai se tino e talia ke fanatu i se ‵mao e 100 kupita io me se 150 futu (45 mita). Ne fakauiga ‵se ne te kau Talmud a te mea telā ne manakogina i te Tusi Tapu ko tino lepela ke ‵nofo i “tua o te fa‵kai” ke fakauiga i ei me e fakatapu latou i loto i te fa‵kai. Tela la, kafai e lavea ne se tino lapi se tino lepela i loto i te fa‵kai, e peipei ne ia ki fatu kae fai atu: “Fano ki tou koga, kae sa fakalailai ne koe a nisi tino.”

Ne ‵kese ‵ki loa mai te mea ne fai ne Iesu! I lō te ‵tuli kea‵tea ne ia a tino lepela, ne loto fiafia a ia o patele atu ki a latou—kae faka‵lei foki ne ia latou.—Mataio 8:3.

Se a te pogai ne talia ne takitaki lotu Iutaia a te ‵talaga o avaga?

Pepa ‵Tala Avagai te 71/72 T.A.

Ne fai te ‵talaga o avaga e pelā me se mataupu telā ne tītī manatu sale ki ei a takitaki lotu Iutaia i te senitenali muamua T.A. Tela la, i se taimi e tasi, ne tofotofo ne Falesaio a Iesu ki te fesili tenei: “E mata, e saoloto i te tulafono ke ‵tala ne se tagata tena avaga i so se pogai?”—Mataio 19:3.

Ne saoloto i te tulafono faka-Mose ke ‵tala ne se tagata tena avaga māfai ko “isi se mea ko se fiafia ei a ia ki te fafine tenā.” (Teutelonome 24:1) I taimi o Iesu, e lua akoga a te kau lapi kolā ne ‵kese la fakamatalaga ki te uiga o te tulafono tenā. Shammai, ko te akoga telā e faigata kae uke ana tulafono, ne fakamatala ne ia me i te pogai fua e tasi e talia ke ‵tala te avaga ko te “sē ‵ma,” telā ko te mulilua. A ko te akoga ko te Hillel, ne fakamatala ne ia me talia ke ‵tala ne se tagata tena avaga ona ko so se fakalavelave i te avaga, faitalia me pefea te foliki. E pelā mo te fakamatalaga a te akoga fakamuli, ne mafai o ‵tala ne se tagata tena avaga māfai ne sē ‵lei ana meakai io me ko isi se suā fafine tai tino gali atu ko manako a ia ki ei.

Ne tali aka pefea ne Iesu a te fesili a Falesaio? Ne fakamatala faka‵lei mai ne ia: “So se tagata e ‵tala tena avaga kae seki aofia tena avaga i amioga fakatauavaga sē ‵tau, kae toe avaga ki se isi fafine ko mulilua a ia.”—Mataio 19:6, 9.