Wulu kɔ nuhua edwɛkɛ ne azo

Wulu kɔ nuninyɛne ne azo

Yila Bɔnza

Devidi Nee Golayate​—Ɔle Edwɛkɛ Mɔɔ Ɔzile Amgba Ɔ?

Devidi Nee Golayate​—Ɔle Edwɛkɛ Mɔɔ Ɔzile Amgba Ɔ?

Menli bie mɔ ɛngola ɛnnwu ye kɛ kɛlɛtokɛ ne mɔɔ fale Devidi nee Golayate anwo la le tetedwɛkɛ mɔɔ le nɔhalɛ anzɛɛ nwɔra bie ala a. Asoo edwɛkɛ ɛhye maanle wɔ adwenle nu yɛle wɔ kesee wɔ mekɛ mɔɔ ɛlɛkenga edwɛkɛ mɔɔ li ɛhye anyunlu la ɔ? Saa ɔle zɔ a, yɛsɛlɛ wɔ suzu kpuya nsa ɛhye mɔ anwo.

1 | Asoo sonla tendenle kɛhola kɛyɛ mita nsa ɔ?

Baebolo ne ka kɛ Golayate tendenle “kɛyɛ mita nsa.” (1 Samoɛle 17:4) Bie mɔ kile kɛ Golayate tendenle ɛndwu zɔ, noko suzu nwo: Ɛnɛ, sonla mɔɔ wale kpalɛ mɔɔ bɛyɛ ɔ nwo kɛlɛtokɛ la bo mita 2.7. Asoo ɔle nɔhalɛ kɛ Golayate tendenle ne ɛndwu zɔ ɔ? Ɔboka Relɛfeeyem abusua ne anwo, menli mɔɔ bɛze bɛ kɛ bɛle mgbole ndendenle la. Yigyibitima kɛlɛtokɛ mɔɔ ɔvi ɛvoya 13 K.Y.M. la kile kɛ kovolɛma bie mɔɔ anwo yɛ ɛzulolɛ mɔɔ ɛnee bɛde Keena azɛlɛ zo la ndendenle le mita 2.4. Ɔti, Golayate wale bo zolɛ ɛdeɛ, noko ɔle nɔhalɛ edwɛkɛ.

2 | Asoo Devidi dɛnlanle aze ɔ?

Mekɛ bie nwomama bɔle mɔdenle kɛ bɛbu Belemgbunli Devidi kɛ ɔle nwɔra nu sonla, noko ɔyɛle se kɛ bɛbahola bɛayɛ ye zɔ. Menli mɔɔ tudu azɛlɛ nwo la nwunle tete bolɛ bie mɔɔ bɛhɛlɛ zolɛ “Devidi sua nu” la. Bieko, Gyisɛse Kelaese hanle Devidi anwo edwɛkɛ kɛ ɔle sonla mɔɔ dɛnlanle aze. (Mateyu 12:3; 22:43-45) Abusua ngakyile nwiɔ mɔɔ bɛha bɛ nwo edwɛkɛ la foa zo kɛ Gyisɛse mɔɔ le Mɛzaya ne la le Belemgbunli Devidi abozonli. (Mateyu 1:6-16; Luku 3:23-31) Ɔda ali kɛ, Devidi le sonla mɔɔ dɛnlanle aze.

3 | Asoo edwɛkɛ ɛhye mɔ zile wɔ ɛleka fɔɔnwo bie ɔ?

Baebolo ne ka kɛ konle ne zile wɔ Yila Bɔnza ne anu. Noko ɔhilehilele nuhua kpalɛ, ɔmaanle ɔlale ali kɛ Filisitiama yɛle bɛ azokoɛleɛ wɔ sua, Soko nee Azika awoka ne avinli. Yizilayɛma yɛle bɛ azokoɛleɛ wɔ bɔnza ne foa ko mɔɔ bikye boka ne la. Asoo ɛleka ɛhye mɔ wɔ ɛkɛ ɔ?

Yɛ edwɛkɛ mɔɔ awie bie mɔɔ hɔle ɛkɛ ne kenlensa ye la hanle la nzonlɛ: “Ahenle mɔɔ nee yɛ hɔle akpɔsa ne wɔ Yila Bɔnza ne anu la ɛnzonle Nyamenle. Yɛluale adenle bie anu yɛvole yɛhɔle boka ne anwuma kpalɛ. Mɔɔ yɛlɛnea bɔnza ne anu la, ɔmaanle yɛgengale 1 Samoɛle 17:1-3. Akee ɔdendenle ɔ sa wɔ bɔnza ne anu lɔ, ɔhanle kɛ: ‘Soko mɔɔ ɛyɛ suadu la a la bɛ sa bɛne zo nehane la.’ Ɔhakyile ɔ nwo ɔhanle kɛ: ‘Azika mɔɔ ɛyɛ suadu la a wɔ bɛ sa fema zo la. Filisitiama yɛle bɛ azokoɛleɛ wɔ azua nwiɔ ɛhye avinli, wɔ boka bie mɔɔ bɛ nye dua ye la azo. Ɔti bie a yɛgyi ɛleka mɔɔ Yizilayɛma yɛle bɛ azokoɛleɛ ne la.’ Me adwenle yɛle me kɛ Sɔɔlo nee Devidi gyi yɛ nwo ɛkɛ. Akee yɛdwule yɛrale aze wɔ bɔnza ne anu, na yɛpɛle azudenle bie mɔɔ asɛɛ ɛsesa mɔɔ awolɛ dɔɔnwo gua nu la. Ɛkɛ ne ala, mempɛle Devidi mɔɔ ɛbutu ɛlɛsesa awolɛ ngɛnlɛma nnu mɔɔ ɔvale nuhua ko ɔhunle Golayate la anwo nvoninli.” Ahenle mɔɔ hɔkpɔsale ɛkɛ ne, nee menli dɔɔnwo anye liele Baebolo kɛlɛtokɛ ne mɔɔ le nɔhalɛ bɔkɔɔ la anwo.

Yɛnlɛ debie biala mɔɔ yɛbagyinla zo yɛazu nɔhalɛ mɔɔ tetedwɛkɛ ɛhye de la anwo kpolera a. Ɔka menli mɔɔ dɛnlanle aze nee ɛleka fɔɔnwo bie mɔ anwo edwɛkɛ. Mɔɔ hyia kpalɛ la, ɔboka Nyamenle Edwɛkɛ ne mɔɔ vi sunsum nu la anwo, ɔti ɔvi nɔhalɛ Nyamenle ne, Ahenle mɔɔ ‘ɛmbɔ adalɛ ɛlɛ’ la ɛkɛ.​—Taetɛse 1:2; 2 Temɔte 3:16.