1., 2. Katera nesoglasja so zapisana v 1. Mojzesovi knjigi in zakaj naj bi nas zanimala?

ALI si že kdaj premišljeval o nesoglasjih, ki so zapisana v Svetem pismu? Pomislimo samo na začetna poglavja 1. Mojzesove knjige. Kajn ubije Abela. (1. Mojz. 4:3–8) Lameh ubije mladeniča, ker ga je ta udaril. (1. Mojz. 4:23) Med Abrahamovimi (oziroma Abramovimi) in Lotovimi pastirji pride do prepira. (1. Mojz. 13:5–7) Hagara zaničuje Saro (oziroma Sarajo), ta pa se nato jezi na Abrahama. (1. Mojz. 16:3–6) Izmael je proti vsem in roke vseh so dvignjene proti njemu. (1. Mojz. 16:12)

² Zakaj Sveto pismo omenja takšne spore? Nepopolni ljudje se lahko iz njih naučimo, zakaj moramo živeti v miru z drugimi, izvemo pa tudi, kako lahko to storimo. Branje svetopisemskih pripovedi o resničnih ljudeh in njihovih resničnih težavah nam koristi. Spoznamo namreč, kako so jih rešili, in potem lahko to upoštevamo v nekaterih okoliščinah, do katerih morda pride. Vse to nam pomaga razmisliti, kako bi podobne zadeve morali reševati in kako jih ne bi smeli. (Rim. 15:4)

3. O čem bomo razpravljali v tem članku?

 ³ V tem članku bomo razpravljali o tem, zakaj moramo Jehovovi služabniki reševati medsebojna nesoglasja in kako smo lahko pri tem uspešni. Obravnavali pa bomo tudi svetopisemska načela, s katerimi si lahko pomagamo pri reševanju nesoglasja ter ostanemo v dobrem odnosu s sovernikom in Bogom Jehovom.

4. Kakšna miselnost je razširjena vsepovsod in kakšne so posledice?

⁴ Satan je v prvi vrsti odgovoren za prepire in spore med ljudmi. V Edenu je trdil, da se lahko vsak sam neodvisno od Boga odloča o tem, kaj je dobro in kaj slabo, ter da bi to tudi moral delati. (1. Mojz. 3:1–5) Sadovi takšne miselnosti so danes očitni. V tem svetu so mnogi ljudje pod vplivom duha neodvisnosti, ki spodbuja k prevzetnosti, sebičnosti in tekmovalnosti. Vsak, ki se prepusti vplivu tega duha, pravzaprav soglaša s Satanovo trditvijo, da si je pametno prizadevati za lastne interese, ne glede na to, kako bo to morda vplivalo na druge. Takšno sebično ravnanje vodi v prepir. Zato si je dobro zapomniti: »Jezljiv človek zaneti prepir, in kdor se hitro razsrdi, naredi mnogo prestopkov.« (Preg. 29:22)

5. Kako je Jezus učil ljudi, da naj rešujejo nesoglasja?

⁵ Jezus pa je ljudi učil, naj si prizadevajo za mir, četudi bi se zdelo, da jim bo to v škodo. V govoru na gori je povedal odličen nasvet glede tega, kako naj bi reševali nesoglasja ali morebitne spore. Svoje učence je denimo spodbudil, naj bodo blage narave, naj delajo za mir, naj odstranijo občutke, kot je jeza, naj medsebojne zadeve uredijo hitro in naj ljubijo svoje sovražnike. (Mat. 5:5, 9, 22, 25, 44)

6., 7. a) Zakaj je pomembno, da takoj zgladimo nesoglasja? b) O katerih vprašanjih bi morali razmisliti vsi Jehovovi služabniki?

⁶ Bogu si prizadevamo služiti tako, da na primer molimo, obiskujemo shode in oznanjujemo. Vse to bi bilo zaman, če si ne bi prizadevali, da bi bili v miru z drugimi. (Mar. 11:25) Če nismo pripravljeni drugim odpuščati napak, ne moremo biti Božji prijatelji. (Beri Luka 11:4; Efežanom 4:32.)

⁷ Vsak kristjan mora skrbno in pošteno razmisliti o tem, ali odpušča drugim in ali je v mirnih odnosih z njimi. Ali velikodušno odpustiš soverniku? Ali si rad v njegovi družbi? Jehova od svojih služabnikov pričakuje, da odpuščajo drugim. Če ti vest govori, da bi se v tem moral izboljšati, prosi Jehova, naj ti pomaga. Naš nebeški Oče bo slišal in odgovoril na takšne ponižne prošnje. (1. Jan. 5:14, 15)

8., 9. Kaj naj bi storili, če nas kdo prizadene?

⁸ Ker smo vsi ljudje nepopolni, bo prej ali slej kdo rekel ali storil kaj, s čimer te bo prizadel. To je neizogibno. (Prid. 7:20; Mat. 18:7) Kako se boš odzval? Pomisli, kako so se stvari iztekle na družabnem srečanju, ki ga je obiskalo nekaj Prič. Neka sestra je pozdravila dva brata z besedami, ki se enemu od njiju niso zdele primerne. Ko sta bila brata sama, jo je užaljeni brat zaradi tega začel kritizirati. Vendar  ga je drugi brat spomnil, da sestra že 40 let v težkih okoliščinah zvesto služi Jehovu in da gotovo ni mislila nič slabega. Užaljeni brat se je malo zamislil, nato pa rekel: »Prav imaš.« Tako se je zadeva pomirila.

⁹ Kaj pokaže to doživetje? To, kako se boš odzval v okoliščinah, iz katerih se lahko razvije zamera, je odvisno od tebe. Ljubezen nam pomaga pokriti manjše prestopke. (Beri Pregovori 10:12; 1. Petrovo 4:8.) Jehova šteje človeku »v čast«, če »spregleda prestopek«. (Preg. 19:11; Prid. 7:9) Če torej kdo s teboj ravna tako, da bi se to lahko razumelo kot neprijazno ali nespoštljivo, se vprašaj: Ali lahko to spregledam? Ali moram res delati iz muhe slona?

10. a) Kako se je neka sestra sprva odzvala na kritično govorjenje? b) Kateri svetopisemski odlomek ji je pomagal, da je ohranila mir?

¹⁰ Kritičnega govorjenja morda ni lahko kar spregledati. Vzemimo za primer pionirko, ki jo bomo poimenovali Lucy. Drugi so negativno govorili o njenem oznanjevanju in o tem, kako porablja čas. Ker jo je to prizadelo, se je za nasvet obrnila na zrele brate. Rekla je: »Njihov svetopisemski nasvet mi je pomagal, da nisem izgubila pravilnega pogleda na mnenje drugih in da sem se osredinila na tistega, ki je najpomembnejši – na Jehova.« Spodbudo je našla v besedah iz Mateja 6:1–4. (Beri.) Te vrstice so jo spomnile, da bi moral biti njen cilj osrečiti Jehova. »Tudi če drugi govorijo negativno o tem, kar počnem,« pravi, »ostajam srečna, saj vem, da se po najboljših močeh trudim, da bi ugajala Jehovu.« Ko je prišla do tega sklepa, se je modro odločila, da bo spregledala negativne opazke.

11., 12. a) Kako bi moral ukrepati kristjan, če meni, da ima sovernik nekaj proti njemu? b) Kaj se lahko naučimo iz tega, kako je Abraham rešil spor? (Glej sliko pri naslovu.)

¹¹ »Vsi mi namreč velikokrat grešimo.« (Jak. 3:2) Predstavljaj si, da izveš, da je sočastilec prizadet zaradi tega, kar si rekel ali naredil. Kaj bi moral storiti? Jezus je rekel: »Če [. . .] prineseš svoj dar k oltarju in se tam spomniš, da ima tvoj brat nekaj proti tebi, pusti svoj dar tam, pred oltarjem, in odidi. Najprej se s svojim bratom spravi, nato pa se vrni in daruj svoj dar.« (Mat. 5:23, 24) Skladno s tem Jezusovim nasvetom se z bratom ali sestro pogovori. Ne pozabi, da tvoj cilj ni, da del krivde zvrneš na sočastilca, ampak da priznaš svojo napako in se z njim spraviš. Najpomembnejše je, da smo s sočastilci v miru.

¹² V prej omenjenem svetopisemskem poročilu sta Božja služabnika Abraham in njegov nečak Lot mirno rešila spor, ki bi lahko povzročil razdor. Oba sta imela živino in kot kaže, je med njunimi pastirji prišlo do prepira zaradi pašnikov. Abraham si je prizadeval pomiriti napetosti, zato je Lotu predlagal, naj prvi izbere, kje se bo naselil z družino. (1. Mojz. 13:1, 2, 5–9) Kako lep zgled! Abraham ni iskal lastnih koristi, temveč si je prizadeval za mir. Ali je bil zaradi svoje velikodušnosti za kaj prikrajšan? Niti najmanj! Jehova mu je takoj za tem neprijetnim dogodkom, v katerega je  bil vpleten Lot, obljubil velike blagoslove. (1. Mojz. 13:14–17) Bog ne bo nikdar dovolil, da bi njegovi služabniki utrpeli trajno škodo, ker ravnajo skladno z Božjimi načeli in rešujejo nesoglasja v duhu ljubezni. ^[1]

13. Kako se je neki nadzornik odzval na pikre besede in kaj se naučimo iz njegovega zgleda?

¹³ Poglejmo si zgled iz današnjih dni. Ko je novopostavljeni nadzornik enega od zborovalnih oddelkov poklical brata in ga vprašal, ali bi lahko sodeloval kot prostovoljec, mu je ta povedal nekaj pikrih pripomb in odložil. Zaradi ravnanja prejšnjega nadzornika je bil užaljen. Novi nadzornik njegovega izbruha jeze sicer ni vzel osebno, vendar ga tudi ni mogel kar spregledati. Uro kasneje ga je znova poklical, mu omenil, da se še nista srečala, in mu predlagal, da težavo rešita skupaj. Naslednji teden sta se dobila v kraljestveni dvorani. Po molitvi je brat med enournim pogovorom povedal svojo zgodbo. Nadzornik mu je sočutno prisluhnil, nato pa mu je omenil nekaj svetopisemskih misli, ki se nanašajo na njegovo težavo. Nazadnje sta se brata v miru razšla. Brat je zatem pomagal na zborovanju in zdaj je hvaležen nadzorniku, da se je z njim pogovoril mirno in prijazno.

14., 15. a) Kdaj bi morali upoštevati nasvet iz Mateja 18:15–17? b) Katere tri korake je omenil Jezus in kaj bi moral biti naš cilj, ko jih upoštevamo?

¹⁴ Večino medsebojnih nesoglasij lahko kristjani rešimo zasebno in to bi tudi morali storiti. Vendar je Jezus omenil, da nekatere okoliščine morda zahtevajo posredovanje občine. (Beri  Matej 18:15–17.) Kakšne so posledice, če prestopnik noče poslušati niti sovernika, niti prič, niti občine? Mora nam biti »kakor pripadnik drugih narodov in kakor davkar«. Danes rečemo, da mora biti izobčen. Resnost tega ukrepa nakazuje, da ni šlo le za manjše nesoglasje. Šlo je 1. za greh, ki bi ga lahko poravnala vpletena posameznika med seboj, šlo pa je 2. tudi za greh, ki je bil dovolj resen, da bi zaradi njega, če ne bi bil poravnan, prišlo do izobčenja. Pri takšnih grehih gre morda za kakšno goljufijo ali za obrekovanje, ki poškoduje posameznikov sloves. Trije koraki, ki jih je omenil Jezus, pridejo v poštev samo v teh in podobnih okoliščinah. Pri prestopku ni šlo za grehe, kot so prešuštvo, homoseksualnost, odpadništvo, malikovalstvo ali drugi večji grehi, pri katerih morajo v vsakem primeru ukrepati občinski starešine.

¹⁵ Namen Jezusovega nasveta je pomagati soverniku v duhu ljubezni. (Mat. 18:12–14) Najprej naj bi skušal rešiti zadevo brez vpletanja drugih. Mogoče se boš s prestopnikom moral večkrat pogovoriti. Če tudi to ne obrodi sadov, se z njim pogovori v navzočnosti tistih, ki so bili priče prestopka, ali drugih, ki lahko pomagajo ugotoviti, ali je bil prestopek res storjen. Če z njihovo pomočjo rešiš zadevo, si »svojega brata pridobil«. O zadevi bi moral obvestiti starešine samo, če prestopniku kljub večkratnim prizadevanjem nisi mogel pomagati.

16. Iz česa se vidi, da je upoštevanje Jezusovega nasveta praktično in ljubeče?

¹⁶ Le redko se zgodi, da mora brat ali sestra upoštevati vse tri korake, ki so opisani v Mateju 18:15–17. To je spodbudno, saj pomeni, da do rešitve običajno pride, še preden je zadeva tako daleč, da je neskesanega prestopnika treba izobčiti. Pogosto prestopnik prizna svojo napako in jo popravi. Sovernik, ki ga je prestopnik prizadel, mogoče vidi, da nima več nobenega pravega razloga za to, da bi mu očital napako, in mu je pripravljen odpustiti. Kakor koli že, Jezusove besede nakazujejo, da občini ne bi smeli prehitro povedati za nesoglasja, do katerih pride med nami. Starešine lahko posredujejo samo, če sta bila storjena prva dva koraka in če obstajajo trdni dokazi, iz katerih se jasno vidi, kaj se je zgodilo.

17. Katere blagoslove bomo uživali, če si bomo prizadevali biti v miru drug z drugim?

¹⁷ Dokler bo obstajala ta stvarnost, bomo ljudje nepopolni in bomo kdaj pa kdaj koga prizadeli. Zato so povsem primerne naslednje besede učenca Jakoba: »Če kdo ne greši v besedi, je popoln in je sposoben brzdati tudi vse svoje telo.« (Jak. 3:2) Da bi lahko rešili nesoglasja, moramo iskreno iskati mir in si zanj prizadevati. (Ps. 34:14) Če bomo delali za mir, bomo v dobrih odnosih s soverniki in bomo prispevali k enotnosti v občini. (Ps. 133:1–3) Predvsem pa bomo v dobrem odnosu z Jehovom, »Bogom, ki daje mir«. (Rim. 15:33) Takšne blagoslove uživajo tisti, ki rešujejo nesoglasja v duhu ljubezni.