ZA VETROM in dežjem se je v ponedeljek, 1. septembra 1919, naredil topel in sončen dan. Popoldan se je v dvorani, ki je imela 2500 sedežev, na uvodnem delu zborovanja v Cedar Pointu v Ohiu zbralo skoraj 1000 delegatov. Do večera je z ladjami, avtomobili in posebnimi vlaki prišlo še 2000 ljudi. V torek je bila množica že tako velika, da je do konca zborovanja program potekal na prostem pod veličastnimi drevesi.

Skozi listnate krošnje so sončni žarki risali čipkaste vzorce na moške, oblečene v frake. Lahen vetrič z jezera Erie se je poigraval s perjem na klobukih, ki so jih nosile dame. »V očarljivem, parku podobnem okolju, proč od hrupa starega sveta, je bilo res kot v raju,« se je spominjal neki brat.

Toda lepota okolja je kar zbledela v primerjavi s sijočim veseljem, ki se je zrcalilo na obrazih navzočih. »Vsi ljudje so bili videti zelo pobožni,« je pisalo v krajevnem časopisu, »vendar so bili tudi zelo vedri in veseli.« Preučevalcem Biblije je bilo v družbi sokristjanov še posebej prijetno, saj so v preteklih nekaj letih preživljali hude preizkušnje: nasprotovanje med vojno, siloviti spori v občinah, zaprtje brooklynskega Betela, mnogim so zaradi Kraljestva odvzeli svobodo, med njimi osmim vodilnim bratom, ki so dobili tudi do 20 let zaporne kazni. *

Nekaterim Preučevalcem Biblije je v teh težavnih letih upadel pogum in so bili zbegani, zato so nehali oznanjevati. Toda večina je po svojih najboljših močeh vztrajala kljub temu, da je oblast Preučevalce zatirala. Neki preiskovalec je denimo poročal, da so Preučevalci Biblije, ki jih je zaslišal, kljub ostrim opozorilom dejali, da bodo »Božjo besedo oznanjevali vse do konca«.

Ves ta čas preizkušenj so zvesti Preučevalci Biblije »sledili Gospodu [. . .] in ob vsakem času molili za Očetovo vodstvo«. Sedaj so bili ponovno združeni tukaj na radostnem zborovanju v Cedar Pointu. Neka sestra se je podobno kakor mnogi spraševala, kako bodo »znova pognali kolesje oznanjevanja«. Bolj kot kar koli drugega so želeli poprijeti za delo!

Ves teden so si delegati belili glave s črkama »GA«, ki sta bili na zborovalnem programu, karticah s pozdravnim sporočilom in napisih okoli zborovalnega mesta. V petek, na »Dan sodelavcev«, je Joseph Rutherford pred 6000 delegati končno razkril skrivnost. Črki »GA« sta označevali novo revijo za oznanjevanje – The Golden Age (Zlati vek). *

Brat Rutherford je glede maziljenih sokristjanov povedal: »Z očmi vere vidijo preko težavnih časov v zlati vek veličastne vladavine Mesija. [. . .] Zanje je poglavitna dolžnost pa tudi velika čast, da svetu oznanijo prihod zlatega veka. To je del naloge, ki so jo dobili od Boga.«

Z revijo Zlati vek, na naslovnici katere je pisalo, da je »revija dejstev, upanja in prepričanja«, naj bi začeli novo metodo širjenja resnice – pridobivanje naročnikov po hišah. Ko je govornik postavil vprašanje, kdo želi opravljati to delo, so vsi v občinstvu skočili na noge. Nato so »z vso vnemo in gorečnostjo, ki jo poznajo samo tisti, ki sledijo Jezusovim stopinjam,« v pesmi peli »Pošlji svojo luč in resnico, o Gospod«. Brat Norris se je spominjal: »Nikoli ne bom pozabil, da so se ob tem skorajda tresla drevesa.«

Po programu so delegati več ur stali v vrsti, da bi se vpisali med prve naročnike revije. Mnoge so prevzeli enaki občutki kakor Mabel Philbrick, ki je dejala: »Kako vznemirljivo je bilo vedeti, da bomo spet imeli delo!«

Približno 7000 Preučevalcev Biblije se je pripravilo za akcijo. V brošuricah Organization Method (Metode delovanja organizacije) in To Whom the Work Is Entrusted (Komu je delo zaupano) so bile pojasnjene nekatere podrobnosti. Na primer: Delo naj bi nadzoroval novoustanovljeni službeni oddelek na svetovnem sedežu. V posamezni občini naj bi bil ustanovljen službeni odbor in postavljen vodja, ki bo dajal navodila. Področja naj bi razdelili v enote, v katerih bo od 150 do 200 stanovanj. Ob četrtkih zvečer naj bi bil službeni shod. Na njem naj bi bratje pripovedovali doživetja in oddali poročila o službi oznanjevanja.

»Po tem, ko smo se vrnili domov, smo začeli z vso vnemo pridobivati naročnike,« je povedal Herman Philbrick. Vsepovsod so naleteli na odprta ušesa. »Videti je bilo, da se je po vojni in vsem trpljenju sleherni človek veselil že ob sami misli na zlati vek,« je opazila Beulah Covey. Arthur Claus je napisal: »Vsa občina je bila močno presenečena nad velikim številom naročnikov, ki smo jih pridobili.« V dveh mesecih po izidu prve številke revije Zlati vek so oddali skoraj pol milijona izvodov in imela je 50.000 naročnikov.

Za članek »Evangelij Kraljestva«, ki je izšel v angleškem Stražnem stolpu, 1. julij 1920, je brat Macmillan kasneje dejal, da je bil to »prvi uradni poziv k temu, da bi oznanjevali po vsem svetu, in to delo se sedaj dejansko opravlja«. Članek je vse maziljene kristjane spodbudil, naj »pričujejo svetu, da je nebeško kraljestvo tik pred vrati«. Kristusovim bratom, ki jim je zaupano delo, so se do danes pridružili že milijoni, ki goreče oznanjujejo svetu, medtem ko čakajo Mesijanski zlati vek.