Inda koshikalimo

Inda koshikalimo

Konga Ouhamba, ndele hainiwe

Konga Ouhamba, ndele hainiwe

“Kongeni ouhamba waKalunga naai aishe otamu i wedelwa ko.” — LUKAS 12:31.

OMAIMBILO: 4098

1. Eyooloko lilipi li li pokati kaasho twa pumbwa naasho twa hala?

OHAKU tiwa kutya ovanhu ova pumbwa ashike oinima inini, ashike oinima oyo hava kala va hala oihapu neenghono. Otashi ulike kutya vahapu kave shii eyooloko pokati koinima oyo ya pumbiwa lela naayo omunhu a hala ashike. Eyooloko olilipi po? Omhumbwe oshinima osho wa pumbwa lela monghalamwenyo, nomunhu keshe oku na ngeno okukala e shi na, ngaashi oikulya, oikutu nosho yo onhele yokukala. Ehalo loshinima olo okukala we shi hala, ndele kashi fi omhumbwe yakeshe efiku.

2. Oinima imwe ilipi ovanhu hava kala va hala?

2 Osho ovanhu hava kala va hala otashi dulika shi kale sha yoolokafana she likolelela kutya ohava kala peni. Moilongo oyo opo tai xumu komesho, vahapu otashi dulika va hala okukala ve na oimaliwa ihapu opo va lande eengodi, eemota ile oplota yedu. Moilongo oyo ya punapala, ovanhu ohava kendabala okulilandela eeskopa dondilo, omaumbo manene ile oihauto yondilo. Ndele kashi na nee mbudi kutya otu li monghalo ya tya ngahelipi, osha nyika oshiponga neenghono okukwatwa kolwisho loinima yopamaliko, twa hala oinima ihapu, kashi na nee mbudi kutya ohatu dulu oku i landa ile hasho.

HENUKA OMWIYO WOKUHOLA OMALIKO

3. Ohole yokuhola omaliko oshike?

3 Ohole yokuhola omaliko oshike? Okukala u hole unene oinima yopamaliko ponhele yoinima yopamhepo. Ohole yomaliko otai dulu okukala ya mena omidi momunhu, ndele ta kala a pitifa komesho unene omaliko noku a lalakanena monghalamwenyo yaye. Ohai tu ningifa tu kale twa hala okuliongelela omaliko mahapu. Omunhu oo e hole omaliko ke fi ashike oo e na oimaliwa ihapu ile ha lande oinima yondilo. Nokuli neehepele otadi dulu okukala di hole omaliko ndele tadi efa po okukonga tete Ouhamba. — Heb. 13:5.

4. Satana oha longifa ngahelipi ‘okahalu komesho’?

4 Satana oha longifa oipindi yomounyuni waye opo e tu heke tu itavele kutya otwa pumbwa oinima yopamaliko ihapu nande hayo lela twa pumbwa opo tu kale twa hafa monghalamwenyo. Okwa pyokoka moku i ningifa i kale tai nane ‘okahalu komesho.’ (1 Joh. 2:15-17; Gen. 3:6; Omayel. 27:20) Ounyuni ohau nduluka keshe oludi loinima yopamaliko, oyo ina ongushu naayo ihe na ouwa washa, naimwe yomuyo ohai monika ihokwifa neenghono. Mbela owa landele nale oshinima shonhumba, molwaashi sha nana ashike omesho oye momauliko opaipindi ile sha ulikwa mofitola yonhumba ndele hamolwaashi ngeno we shi pumbwa? Otashi dulika lwanima wa ka didilika kutya owa li to dulu mboli okukala uhe shi na monghalamwenyo yoye. Oinima oyo inatu pumbwa naanaa ohai piyaaneke onghalamwenyo yetu nohai tu lolola ashike. Otai dulu oku tu tela omwiyo noku tu imba tu yandje elitulemo komalipyakidilo etu opamhepo, ngaashi okukonakona Ombiibeli, okulilongekidila nokuya kokwoongala nosho yo okukufa ombinga moukalele pandjikilile. Dimbuluka osho omuyapostoli Johannes a londwela, eshi a ti: “Ounyuni otau xulu po pamwe nokahalu [kao].”

5. Oshike tashi dulu okuningilwa ovo hava longifa eenghono davo mokulikongela oinima ihapu?

5 Satana okwa hala tu longele omamona ponhele yokulongela Jehova. (Mat. 6:24) Ovo hava longifa eenghono davo mokulikola oinima yopamaliko, ohave lihange nonghalamwenyo ihe na eityo nohava kala va wililwa po komaudjuu ile nokuli vaha kale noupamhepo muwa. (1 Tim. 6:9, 10; Eh. 3:17) Osho osha faafana naasho Jesus a yelifa mefaneko lomukuni. Ngeenge etumwalaka lOuhamba ola ‘kunwa mokati keeshosholo, okahalu otake uya mo ndee taka fininike eendjovo, ndee tadi kala oifete.’ — Mark. 4:14, 18, 19.

6. Oshilihongomwa shilipi hatu lihongo kuBaruk?

6 Natu ka taleni komulumenhu wedina Baruk, hamushanga womuprofeti Jeremia. Eshi Jerusalem sha li pokuhanaunwa po, Baruk okwa li a hovela ‘okulihalela oinima inene,’ ta lalakanene oinima itai kalelele. Ashike oshinima osho a li ta dulu okukala a teelela, exupifo olo Jehova e mu udanekela, eshi a ti: “ohandi ku pe omwenyo woye.” (Jer. 45:1-5) Kalunga ka li nande ta ka xupifa oinima yopamaliko yomunhu moshilando osho sha li tashi ka hanaunwa po. (Jer. 20:5) Eshi hatu ehene popepi elela nexulilo, halo efimbo lokulikongela oinima yopamaliko ihapu. Inatu kala twa teelela imwe yomoiniwe yetu, kashi na nee mbudi kutya oya fimana ile oi na ondilo shi fike peni, i ka xupifwe pamwe nafye pefimbo loudjuu munene. — Omayel. 11:4, Mat. 24:21, 22; Luk. 12:15.

7. Oshike hatu ka kundafana paife, nomolwashike?

7 Jesus okwe tu pa omayele a denga mbada e na sha nokulimonena eemhumbwe da fimana donghalamwenyo pehe na okutwalwaatwalwa, okuhola omaliko ile okulietela oisho ina shi pumbiwa. Omayele oo okwe a kwatela mEudifo lokOmhunda. (Mat. 6:19-21) Paife natu ka lesheni nokukonakona osho sha shangwa muMateus 6:25-34. Okuninga ngaho naku tu tomhe kutya otu na ‘okukonga ouhamba waKalunga,’ ndele hainiwe. — Luk. 12:31.

JEHOVA OHA FILE OSHISHO EEMHUMBWE DETU

8, 9. (a) Omolwashike tuhe na okulipula unene noinima oyo twa pumbwa? (b) Jesus okwa li e shii shike kombinga yovanhu nosho yo eemhumbwe davo?

8 Lesha Mateus 6:25. Eshi Jesus a li a lombwela ovashikuli vaye vaha ‘file okukalamwenyo kwavo oshisho,’ osha fa ashike ngeno te va lombwele “vaha kale tave li pula nasha.” Ova li ve na oshisho shoinima vehe na okukala ve noshisho nayo. Jesus okwa ti inave shi ninga omolwetomeno liwa. Okukala noshisho ile nomalipulo inaa pumbiwa, kashi na nee mbudi kutya ou wete sha pumbiwa, otaku dulu okupiyaaneka omunhu pamadiladilo noku mu twalaatwala ndele ta dimbwa oinima yopamhepo oyo ya fimana monghalamwenyo. Jesus okwa li e na ko nasha novalongwa vaye, nomolwaasho a li e va londwela lwoikando ine meudifo laye lokomhunda shi na sha noshinima osho sha nyika oshiponga. — Mat. 6:27, 28, 31, 34.

9 Omolwashike Jesus e tu lombwela tuhe lipule naasho hatu li, hatu nu ile naasho hatu djala? Mbela oinima oyo hayo oipumbiwa ya fimana monghalamwenyo? Oyo naanaa! Ngeenge otwa kala tuhe na apa hatu hange oinima oyo, mbela kashi li paushitwe okukala noshisho? Heeno, ohatu ka kala noshisho naJesus okwa li e shi shii. Okwa li e shii nawa eemhumbwe dovanhu defiku keshe. Kakele kaasho, okwa li e shii eenghalo didjuu odo da li da taalela ovahongwa vaye ovo lwanima va li tava ka kala ko ‘momafiku axuuninwa’ oo eli “omafimbo madjuu” okukaliwa muo. (2 Tim. 3:1) Eenghalo da tya ngaho oda kwatela mo omhumbwe yoilonga, okulonda kweendado, omhumbwe yoikulya, nosho yo oluhepo olo li kwete vahapu. Ashike Jesus okwa li yo e shii kutya omwenyo owa fimana u dule eendya nolutu ola fimana li dule oikutu.

10. Eshi Jesus a li ta hongo ovashikuli vaye okwiilikana, okwa popya shike osho shi na okukala sha fimana monghalamwenyo yavo?

10 Meudifo laye lokomhunda, Jesus okwa li a honga ovanhu va indile kuXe yavo womeulu eemhumbwe davo dopalutu, a ti kutya otava dulu okwiilikana ngaha: ‘Omungome wetu u tu pa yo nena.’ (Mat. 6:11) Ile va ilikane ngaha: “Tu pa efiku keshe omungome wetu.” (Luk. 11:3) Ashike omayele oo itaa ti kutya eemhumbwe detu dopalutu odi na okupangela omadiladilo etu. Meilikano olo, Jesus okwa yandja elitulemo tete kokwiindila Ouhamba waKalunga u uye. (Mat. 6:10; Luk. 11:2) Opo e shi ninge shipu kovapwilikini vaye, okwa li a divilika kutya Jehova okwa kala alushe Omufilishisho.

11, 12. Oshike hatu lihongo konghedi omo Jehova ha file oshisho eedila dokeulu? (Tala efano pehovelo loshitukulwa.)

11 Lesha Mateus 6:26. Otu na ‘okutala keedila dokeulu.’ Oishitwa oyo inini oha i li oiimati ihapu, eembuto, oupuka nosho yo omainyo. Nonande kadi na oshivixa shihapu, ohadi li oikulya ihapu di dule ovanhu. Ashike ihadi limi nokukuna opo di mone oikulya. Jehova ohe di file oshisho mukeshe osho da pumbwa. (Eps. 147:9) Oshoshili kutya iha tula oikulya momakanya ado. Nonande oikulya yado ohai kala ihapu, odo vene di na okuya di ke i konge.

12 Jesus okwa li e shii kutya ngeenge Xe womeulu oha palula eedila, ota ka fila yo ovanhu oshisho. (1 Pet. 5:6, 7) Ita ka tula oikulya poshitaafula, ashike otashi dulika a nangeke noupuna eenghendabala detu dokukuna tu mone oikulya oyo twa pumbwa ile tu mone oimaliwa tu lande oipumbiwa yetu yakeshe efiku. Ngeenge twa pumbwa sha, otashi dulika e linyengife vamwe ve tu pe mo mwaasho ve kwete. Nonande Jesus ina popya kombinga yeenhele dokukala deedila dokeulu, Jehova okwe di pa ounongo wopaushitwe noinima oyo tadi dulu okulongifa di liningile oihadi. Jehova naye ota dulu oku tu kwafela tu mone eenhele da wana omaukwaneumbo etu.

13. Oshike tashi ulike kutya otu dule eedila dokeulu?

13 Jesus okwa li a pula ovapwilikini vaye kombinga yeedila dokeulu a ti: “Hanye ovo mu di dule unene?” Nopehe na omalimbililo, Jesus oku na okukala a li ta diladila koku ka yandjela ovanhu omwenyo waye meni lefimbo lixupi. (Yelekanifa naLukas 12:6, 7.) Ekuliloyambo laKristus ka la li la yandjelwa nande oishitwa imwe i lili. Jesus ka li nande a fila eedila dokeulu, ndele okwe tu fila opo tu dule oku ka hafela omwenyo waalushe. — Mat. 20:28.

14. Oshike osho omunhu oo e na oshisho ita dulu okuninga?

14 Lesha Mateus 6:27. Mbela omolwashike Jesus a ti kutya omunhu nande na kale e na oshisho ita dulu okuweda ko koule womafiku okukalamwenyo kwaye? Omolwaashi okukala hatu lipula shi na sha neemhumbwe detu defiku keshe itashi tu kwafele tu kale nomwenyo efimbo li le. Ponhele yaasho, oshisho sha pitilila otashi dulu okuxupipika okukalamwenyo kwetu.

15, 16. (a) Oshike hatu lihongo monghedi omo Jehova ha file oshisho eengala domoixwa? (Tala efano pehovelo loshitukulwa.) (b) Omapulo elipi hatu dulu oku lipula, nomolwashike?

15 Lesha Mateus 6:28-30. Olyelye mbela ina hala okukala e na oikutu iwa unene tuu ngeenge ta kufa ombinga momalipyakidilo opamhepo, ngaashi okuya moukalele ile okuya kokwoongala nosho yo koyoongalele? Ndele nande ongaho, mbela otu na okukala tu “noshisho shoikutu?” Jesus okwe tu kwafela natango tu tale koilonga yomake aJehova. Ohatu dulu okulihonga shihapu keholokepo ‘leenhemo domoixwa’ ile tu tye eengala. Eshi Jesus a li ta popi, otashi dulika a li e na momadiladilo eengala domaluvala mawa, ngaashi odo domado, eengala domanyanga nosho yo eengala domandobo. Eshito la tya ngaho ihali hodila nokuhondja ile li tunge eenguwo dalo. Ashike eengala dalo ohadi kala tadi monika nawa, “naSalomo omoshinge shaye ashishe ka djalele ngaashi imwe yado.”

16 Diladila kwaasho Jesus a shikulifa keendjovo daye, eshi a ti: “Kalunga ngenge ta djaleke ngaha eidi lomoixwa, eli tali kala po ashike nena, mongula otali ekelwa mediko, ite shi mu ningile mbela unene ngeno, onye ava veitavelo linini?” Nopehe na omalimbililo, ote shi ningi! Ovahongwa vaJesus peemhito dimwe ova li ve na eitavelo linini. (Mat. 8:26; 14:31; 16:8; 17:20) Ova li va pumbwa eitavelo la pama nelineekelo muJehova. Ongahelipi shi na sha nafye? Eitavelo letu muJehova nosho yo meenghono daye doku tu fila oshisho ola pama shi fike peni?

17. Oshike tashi dulu okunyona po ekwatafano letu naJehova?

17 Lesha Mateus 6:31, 32. Katu na okuhopaenena “ovapaani,” ovo vehe na eitavelo lashili muTate omunahole womeulu oo ha file oshisho ovo hava pitifa tete Ouhamba waye komesho. Okukendabala okuliongelela oinima aishe oyo ‘ovapaani tave i kongo’ otashi dulu okunyona po ekwatafano letu naJehova. Ponhele yaasho, natu kale twa halelela okuninga osho twa pumbwa okuninga, oku kala twa pitifa komesho oinima yopamhepo oyo ya fimana monghalamwenyo yetu, naJehova ote ke tu pa osho shiwa kufye. “Etilokalunga” nali tu linyengife tu kale twa wanenwa ngeenge tu na ‘oipalwifa noikutu.’ — 1 Tim. 6:6-8.

OWA PITIFA NGOO KOMESHO OUHAMBA WAKALUNGA MONGHALAMWENYO YOYE?

18. Jehova oku shii shike kombinga yakeshe umwe pauhandimwe, noshike te ke tu ningila?

18 Lesha Mateus 6:33. Ovahongwa vaKristus ove na alushe okupitifa komesho Ouhamba monghalamwenyo yavo. Ngeenge otwa ningi ngaho, ohatu ka ningilwa osho Jesus a popya eshi a ti: “[Otamu] wedelwa ko ei aishe.” Omolwashike Jesus a tila ngaho? Okwe shi yelifa nawa meevelishe da tetekela eshi a popya shi na sha noipumbiwa yonghalamwenyo, a ti: “Xo yeni meulu oku shi shii mwa pumbwa ei aishe.” Jehova ota dulu okushiiva noupu eemhumbwe detu doipalwifa, doikutu nosho yo onhele yokukala nokuli fimbo fye inatu shi didilika mo. (Fil. 4:19) Oku shii kutya oshikutu shetu shilipi tashi kulupa tete kuikwao. Oku shii kutya oikulya ilipi twa pumbwa nosho yo onhele yokukala, she likolelela kouhapu woilyo yomaukwaneumbo etu. Jehova ota ka shilipaleka kutya otu na osho twa pumbwa lela.

19. Omolwashike tuhe na okukala hatu lipula naasho tashi dulika shi tu ningilwe monakwiiwa?

19 Lesha Mateus 6:34. Didilika kutya Jesus okwa popya lwoikando ivali a ti: “Inamu kala noshisho.” Jehova ote ke tu pa osho twa pumbwa fiku olo. Onghee hano, katu na okukala hatu lipula unene naasho tashi dulika shi ke tu ningilwe monakwiiwa. Ngeenge omunhu okwa hovele okukala te lipula unene kutya oshike tashi ke mu ningilwa monakwiiwa, otashi dulika a kale e lineekela muye mwene ponhele yokulineekela muKalunga, naasho otashi ka kuma ekwatafano laye naJehova. — Omayel. 3:5, 6; Fil. 4:6, 7.

KONGA OUHAMBA TETE, NAJEHOVA OTE KU WEDELE KO AISHE

Mbela oto dulu ngoo okuninga onghalamwenyo yoye yanafangwa opo u yandje elitulemo lihapu kOuhamba? (Tala okatendo 20)

20. (a) Elalakano lilipi to dulu okulitulila po moilonga yaJehova? (b) Oshike to dulu okuninga po opo u kaleke onghalamwenyo yoye yanafangwa?

20 Kashi li pandunge okukala itatu lalakanene oinima yOuhamba omolwokulikongela oinima yopamaliko. Ponhele yokulikongela oinima yopamaliko, otu na okulalakanena oinima yopamhepo. Pashihopaenenwa, mbela ito dulu okutembukila keongalo oko ku na omhumbwe inene yovaudifi vOuhamba? Mbela ito dulu okukufa oukokolindjila? Ngeenge ou li nale omukokolindjila, mbela owa diladila ngoo nale okuninga eindilo u ye kOfikola yOvaudifi vOuhamba? Mbela ito dulu okulonga omafiku onhumba koBetel ile kombelewa yokutoloka to di keumbo? Mbela ito dulu okuninga omutungi omuliyambi, u kale ho longo etatafiku poilonga yokutunga Omalupale Ouhamba? Diladila kwaasho to dulu okuninga po u kaleke onghalamwenyo yoye paunafangwa opo u kale u na omhito ihapu yokulonga moilonga yOuhamba. Konakona oshimhungu “ Nghee to dulu okuninga onghalamwenyo yoye yanafangwa,” nokuhovela okukatuka eenghatu odo da pumbiwa opo u hange omalalakano oye.

21. Oshike tashi dulu oku ku kwafela u ehene popepi naJehova?

21 Jesus okwa li e na etomheno liwa eshi e tu honga tu konge Ouhamba, ndele hainiwe. Mokuninga ngaho, ita tu ka kala vali tu na oshisho sheemhumbwe detu. Ohatu ehene popepi naJehova moku mu lineekela nomokuhenuka okukala twa hala ile hatu lande keshe shimwe ounyuni tau yandje, nonande ohatu dulu oku shi landa. Okuninga onghalamwenyo yetu yanafangwa paife otashi tu kwafele tu ka ‘mone omwenyo waalushe’ —1 Tim. 6:19.

[1] (okatendo 12) Opo u mone kutya omolwashike Jehova ha dulu okweefa Omukriste a kale ehe na oikulya ya wana, tala oshitukulwa “Omapulo a dja kovaleshi” mOshungonangelo yo 15 Septemba 2014, ep. 22.