Luslahng audepe kan

luslahng audepe kan

“Kumwail Dehr Masak. I Pahn Sewesei Kumwail”

“Kumwail Dehr Masak. I Pahn Sewesei Kumwail”

MEDEWEHLA me ke wie alialu nanial nipwong ehu. Ke pehmada me mie me pwakipwakih iuk. Ni omw uhdi, aramaso pil uhdi. Ni ahnsou me ke seimekda, aramaso pil seimekda. Ke tepida tangala ni imwen kompoakepahmw men me karanih wasao. Ni kompoakepahmwo eh ritingada wenihmwo oh kasamwolong uhk, ke nsenamwahula pwehki met ke esehier me ke solahr mi nan keper.

Mwein ke saikinte lelohng irair wet. Ahpw ele mie irair en kapwunod teikan nan omw mour me kin kahrehiong uhk en pwunod. Karasepe, mie pak ke kin nannantihong powehdi luwet ehu rehmw ahpw ke kin pwurepwurehng wiahda sapwungohte? Mie pak sohla omw doadoahk ahnsou werei oh ke sohte kak diarada doadoahk mendahki ke wia uwen omw kak en rapahki? Ke kin pwunodki omw pahn mahla oh ahneki kahpwal en roson ni ahnsou kohkohdo? De mie pil ehu irair tohrohr me kin kapwunode iuk?

Sohte lipilipil soangen kahpwal dah me ke ahneki, e pahn mwahu ken kompoakepahnki emen me ke kak ndaiong omw iren kapwunod kan oh me pahn men seweseiuk. Mie kompoakepahmw keren men me duwehte met? Ei, mie! Siohwa me ketin wia kompoakepahmw, duwehte eh ketin wia kompoakepahn ohl lelepeko Eipraam, nin duwen me kileldi nan Aiseia 41:8-13. Nan iretikitik 10 oh 13 (NW), Siohwa ketin inoukihong emenemen kitail: “Kumwail dehr masak, pwe I ieiang kumwail. Dehr perki mehkot, pwe ngehi me amwail Koht. I pahn kakehlakei kumwail, ei, I pahn sewese kumwail, I pahn uhdahn kolokol kumwail ni palimaun en pehiet me pwung. Ngehi, Siohwa, amwail Koht, ngehi me kin kolokol pehmwail, oh mahmahsanihong kumwail, ‘Kumwail dehr masak, pwe I pahn sewesei kumwail.’”

“I PAHN UHDAHN KOLOKOL KUMWAIL”

Sapwellimen Siohwa mahsen kan inenen kansenamwahu. Song en medewehla dahme Siohwa uhdahn ketin inoukihong kitail. Ireo sohte mahsanih me ke wie alialu limwahn Siohwa kolokol limeo. Ma ke wie alialu limwah, palimaun en limen Siohwa pahn ketin kolokol palimeing en pehmwen. Ahpw, Siohwa ketin kapahwei ‘palimaun en limeo me pwung’ oh koledi ‘palimaun en pehmwen,’ mwomwen me e ketin waikuhkada sang nan kahpwal ehu. Ni Siohwa eh ketin koledi palimaun en pehmwen, e kin kakehlakahda iuk ni eh mahsanih: ‘Dehr masak, pwe I pahn seweseiuk.’

Ke kin kilangwohng Siohwa nin duwen Semomw oh Kompoakepahmw men me limpoak? Ke kamehlele me e pahn ketin seweseiuk ni omw lelohng kahpwal kan? Siohwa uhdahn ketin nsenohkin uhk oh kupwurki seweseiuk. Ni omw lelohng kahpwal kan, Siohwa ketin kupwurki ken dehr perki mehkot. Dahme kahrehda? Pwehki e uhdahn ketin poakohng uhk. E uhdahn kin ketin “sewese kitail ni ahnsou apwal akan.”​—Mel. 46:1.

NI ATAIL KIN NSENSUWEDKIHLA SAPWUNG KAN ME KITAIL WIAHDA MAHSO

Ekei kin tamatamante sapwung kan me re wiahda mahso oh kin men ese ma Koht ketin mahkohng irail de soh. Ma ke ahneki soangen pepehm wet, medewehla duwen ohl lelepeko Sohp. E wehkada me e dipada ni ahnsou me e pwulopwulo. (Sohp 13:26) Sounmelkahkao Depit pil ahneki soangen pepehm wet oh patohwan peki rehn Siohwa: “Komw ketin mahkikihong ie dipei oh ei sapwung kan en ni ei pwulopwulo.” (Mel. 25:7) Pwehki kitail sohte unsek, kitail koaros “wiadahr dihp, oh . . . dohsangehr sapwellimen Koht lingan me e kin ketikihong aramas.”​—Rom 3:23.

Mahsen kansenamwahu kan nan Aiseia irelaud 41 ntingdi ong mehn Israel ko. Arail dihp ko inenen laud me kahrehda Siohwa mahsanih me e pahn ketin kaloke irail ni eh pahn ketin kalipirailla Papilon. (Ais. 39:6, 7) Ni ahnsowohte, Koht ketin inoukihda me e pahn ketin kapitala irail ko me koluhla oh pwurodo reh! (Ais. 41:8, 9; 49:8) Siohwa kin ketin kasalehda soangen limpoak oh mahk kalahnganohte rahnwet ong irail kan me uhdahn koluhla oh men kaperenda ih.​—Mel. 51:1.

Tehk dahme wiawihong Takuya, * me songosong en powehdi tiahk samin en kilang kasdo oh kilel suwed oh mwadongki dipwisou en kaparapar. Pak tohto, e kin pwurehng wia tiahk pwukat. Ia eh pepehm? E nda: “I pehm me uhdahn sohte katepei, ahpw ni ei patohwan kapakapohng Siohwa oh peki en ketin mahkohng ie, e kin ketin kakehlakahda ie sang ei luweto.” Ia duwen Siohwa eh ketin wia met? Elder kan nan ahn Takuya mwomwohdisou ndaiong ih en eker irail nan delepwohn ni ahnsou me e pwurehng wia met. E nda: “E sohte mengei en eker irail, ahpw ahnsou me I kin wia met, I kin kehlailda.” Mwuhr elder ko koasoanehdi pwe sounapwalih me kin seiloako en mwemweitla rehn Takuya. Sounapwalih me kin seiloako ndaiong: “Mie kahrepen ei leledo me. I leledo me pwehki elder ko me men I en leledo. Re piluhkada pwe sen mwemweitdo rehmw.” Takuya nda: “Ngehi me kin wiewia dihp, ahpw Siohwa ketikihdo sawas ong ie ni eh ketin doadoahngki elder kan.” Kedekedeo, Takuya uhdihsang eh tiahk samin ko, wiahla pioneer men, oh met kin papah ni ohpis en Sounkadehdehn Siohwa kan. Duwehte Koht eh ketin sewese brother menet, e pil pahn ketin seweseiuk ni omw wiahda sapwung kan.

NI ATAIL PWUNODKI DOADOAHK

Ekei kin pwunod pwehki re sohla doadoahk oh sohte kak diarada ehu doadoahk tohrohr. Medewehla ia uwen eh apwal ma ehuehu kaun en doadoahk sohte men aleiukada en doadoahk. Ni ekei ar lelohng kahpwal wet, re kin pehm me sohte kateparail. Ia duwen Siohwa eh kak ketin seweseiuk? Mwein e sohte pahn mwadangete ketikihong uhk doadoahk mwahu ehu, ahpw e kak ketin seweseiuk en tamataman dahme Depit ndao: “Ni ei pwulopwul, oh met ni ei mahlahr, I saikinte kilang aramas mwahu men me KAUN-O ketin likidmeliehla, de nah seri kan pekipeki ar tungoal kisin mwenge.” (Mel. 37:25) Siohwa ketin kesempwalkin uhk, oh e kin ketin kapahwei ‘palimaun en limeo me pwung’ pwe ken ale dahme ke anahne pwehn doulahte papah ih.

Ia duwen Siohwa eh kak ketin seweseiuk ma sohla omw doadoahk?

Sara, me kin kousoan nan Colombia, kilang ia duwen Siohwa eh ketin sewese ih. E wiahda mwohni laud sang eh doadoahngki pali laud en eh ahnsou ong kompani ehu me me tohto kin ese oh wauneki. Ahpw e men kalaudehla eh wia sapwellimen Siohwa doadoahk, kahrehda e uhdihsang eh doadoahko oh tepida pioneer. E anahne doadoahk en lepin ahnsou ahpw e apwal en diarada. E wiahda kisin sidohwahn netiki aiskurihm ahpw kedekedeo nek mwohni, kahrehda e anahne kauhdi eh pesineso. E nda, “E dauliher sounpar siluh, ahpw kalahngan ong Siohwa, I kak dadaurete.” E esehdahr dahme e uhdahn kin anahne oh ia duwen eh kak soikala pwunodki dahme pahn wiawi rahno mwuri. (Mad. 6:33, 34) Kedekedeo, eh kaun en mwoweo eker ih nan delepwohn oh padahkihong me e men ih en pwurehng wia doadoahkohte me e wia mwoweo. Sara nda me e pahn ale doadoahko ihte ma e kak doadoahk lepin ahnsou oh pil ihte ma e mweidohng en kommoal ahnsou me e pahn kalohk oh towehda mihting. Rahnwet, Sara sohte kin ale mwohni laud duwehte me e kin ale mahso, ahpw e kin kak pousehlahte pioneer. E nda me erein ahnsou apwalo, e kin pehm sawas me Siohwa ketikihong ih ni limpoak.

NI ATAIL KIN PWUNODKI ATAIL MAHMAHLA

Me tohto kin pwunod pwehki re mahmahla oh mwuhr pahn uhdihsang doadoahk. Re kin pwunodki ma pahn itar neirail mwohni pwe ren kak mour nsenamwahu. Re pil kin pwunodki kahpwal en roson me ele pahn pwarada ni ahnsou kohkohdo. Ele Nanmwarki Depit me patohwan peki rehn Siohwa: “Komw dehr ketin likidmelieiehla ni ei likeilapalahr, komw pil dehr ketin keseiehla ni ei luwetalahr.”​—Mel. 71:9, 18.

Ia duwen me mah kan ar kak koapworopworki ahnsou kohkohdo? Re anahne pousehlahte kakehlaka arail pwoson Koht oh likih me e pahn ketikihong irail mehkoaros me re anahne. Ahpw, ekei kin perenki kepwe kaselel kan ni ahnsou me laud neirail mwohni, kahrehda ele re kin anahne esehla mourki mour ehu me sohte kin kedirepwki soahng kan me sohte uhdahn kesempwal oh itarkihte kepwe malaulau. Ele re pahn pil esehda me en tungoale “tehntuhke” mwahusang “uduk iou” oh e kak pil mwahu ong arail roson! (Lep. Pad. 15:17) Ma ke kin kilangwohngete papah Siohwa, e pahn ketin tehk mwahu me ke ahneki mehkoaros me ke anahne ni omw mahla.

José oh Rose iangahki Tony oh Wendy

Medewehla duwen José oh Rose, me doadoahngki pali laud en ara ahnsou en papah Siohwa daulih sounpar 65. Erein ahnsowo, ira lelohng kahpwal tohto. Ira kin apwalih ahn Rose pahpao, me kin anahne sawas ni rahn oh nipwong. José pil ahneki kanser me kahrehda e anahne pwal oh ale sawas en wini ong eh soumwahwo. Ia duwen Siohwa eh ketin sewese pwopwoud lelepek wet? E ketin doadoahngki ehu pwopwoud tohrohr, Tony oh Wendy. Mie ara apartment oh ira kin men pioneer kan me kin doadoahngki pali laud en arail ahnsou nan kalohk ren kousoan loale ni soh isepe. Tony tamanda me nan sukuhl ni eh pwulopwulo, e kin kilengieila ni eh wenihmwtoko oh kalapw kilang José oh Rose wie kalokalohk. Tony uhdahn perenki soangen ngoang me ira kasalehda, oh met uhdahn kamwakid ih. Pwehki José oh Rose doadoahngki pali laud en ara mour pwehn papah Siohwa, Tony oh Wendy ndaiong ira en kousoan nan apartmento. Erein sounpar 15, ira kin sewese José oh Rose, me met ele sounpar 85. José oh Rose pehm me Tony oh Wendy wia kisakis ehu sang rehn Siohwa.

Siohwa ketin inoukihong uhk: ‘Dehr masak. I pahn seweseiuk.’ E pil kin ketin kapahla ‘palimaun en limeo me pwung.’ Ke pahn pil wia met ong ih?

^ Ekei ahd kan me pwarada wasaht kaidehn uhdahn adarail.