Cit atir i jami ma tye

Cit atir ka ma nyuto lok ma tye iye

Tika Kit me Rukki Keto Deyo i Kom Lubanga?

Tika Kit me Rukki Keto Deyo i Kom Lubanga?

“Wutim [jami] ducu pi miyo deyo bot Lubanga.”​—1 KOR. 10:31.

WER: 34, 61

1, 2. Pingo Lucaden pa Jehovah girukke maber dok i yo mupore? (Nen cal ma i pot karatac man.)

GAJETI akwano mo me Dutch ocoyo lok i kom kit ma lutela dini onongo gurukke kwede i cokkegi mo kun waco ni: “Gurukke i yo me luriyo adada, tutwalle ma piny onongo lyet.” Ento dok omedde ni, “man dok pat adada ka iporo ki gurre madit pa Lucaden pa Jehovah. . . . Awobe ki co nongo gurukke i koti ki tai, anyira ki mon bene guruko bongo ma borre nongo tye maber dok nen mwonya.” Ki lok ada, Lucaden pa Jehovah pol kare kipwoyogi pi rukke “maber ki mwolo . . . meno en gin ma mitte bot mon ma gilwonnge kengi ni gin jo ma woro Lubanga.” (1 Tem. 2:9, 10) Lakwena Paulo onongo tye ka lok i kom mon, ento cik meno bene tiyo wa pi co ma Lukricitayo.

2 Ruko bongo ma nen maber dok mupore pire tek adada botwa macalo jo pa Jehovah, dok bene pire tek bot Lubanga ma waworo-ni. (Acak. 3:21) Gin ma Ginacoya waco madok i kom rukwa nyuto ka maleng ni Laloc Mamalo Twal tye ki cik ma lubbe ki bongi ma luworo me ada myero guruk. Pi meno, bongi ma wayerogi myero pe gubed ma yomo cwinywa keken. Myero bene gubed ma yomo cwiny Jehovah Laloc Mamalo Twal.

3. Gin ango ma wapwonyo ki i cik ma Lubanga omiyo bot Luicrael madok i kom ruk?

3 Me labolle, i cik ma Lubanga omiyo bot Luicrael onongo gwokogi ki i kom tim me carocaro pa rok ma oromogi. Cik meno onyuto kit ma Jehovah dag kwede bongi ma weko pe kitwero poko ni man laco nyo dako​—cital ruk ma i karewa-ni kiwaco ni obedo pa co ki pa mon bene. (Kwan Nwoyo Cik 22:5.) Ma lubbe ki cik ma Lubanga omiyo madok i kom rukwa, nen ka maleng ni Lubanga pe maro cital me ruk ma weko co nen calo mon, ki dok ma weko mon nen calo co, nyo ma weko pe kitwero poko kin co ki mon.

4. Gin ango ma twero konyo Lukricitayo me moko tam matir ka odok i kom kit ma myero gurukke kwede?

4 Lok pa Lubanga tye ki cik ma iye lac ma twero konyo Lukricitayo me moko tam matir madok i kom kit me ruk. Man kwako Lukricitayo ducu kadi bed gia ki i kabedo mapatpat, gitye ki tekwaro mapatpat nyo ka piny lyet nyo ngic. Wan pe wamito cik madwong ata ma tito cital ruk mupore ki mene ma pe opore. Ma ka meno, cik ma iye lac ma i Ginacoya aye dorowa dok man weko wabedo agonya me yero ma rwatte. Kong dong wanen cik ma igi lac mogo me Baibul ma gitwero konyowa me yero “gin maber, ma yomo cwinye [Lubanga], ma roc mo pe iye” ka watye ka moko tam ma lubbe ki rukwa.​—Rom. 12:1, 2.

“WANYUTO BERWA KENWA MACALO WAN LUTIC PA LUBANGA”

5, 6. Rukwa twero gudo jo mukene nining?

5 Pi teko pa cwiny pa Lubanga, lakwena Paulo ocoyo kit ma cik ma tye i 2 Jo Korint 6:4 (Kwan.) pire tek kwede. Kit ma wanen kwede tito jami mapol i komwa. Jo mapol gitwero byeko anga ma wabedo ki i kit ma ‘wanen kwede ki woko.’ (1 Cam. 16:7) Macalo lutic pa Lubanga, waniang ni myero warukke i yo mupore, ento pe i gin ma yomo cwinywa keken. Cik ma igi lac ma nonge i Lok pa Lubanga aye myero odorwa wek pe waruk bongi mading, ma nyuto dul komwa woko, nyo ma tugo miti me buto. Man nyuto ni pe myero waruk bongi ma nyuto dul komwa ka maleng. Pe myero waruk bongi ma weko jo mukene pe giwinyo agonya nyo giloko wangi cen ka guneno kit ma warukke kwede.

6 Ka warukke maber, maleng, dok ki mwolo, jo mukene gibiworowa macalo lutic pa Jehovah Laloc Mamalo Twal. Dok bene romo weko gibino i woro me ada. Medo i kom meno, ka warukke maber ci biketo deyo i kom dul ma wacung pire. Macalo adwogine, jo mukene gitwero keto cwinygi me winyo kwena ma watero botgi me laro kwogi.

7, 8. I kare mene ma mitte tutwal ni warukke i yo maber?

7 Obedo macalo banya ma myero wacul bot Jehovah ki bot jo ma wanongogi i wang ticwa me rukke i yo ma nyuto woro i kom kwena ma watito, ki dok ma miyo deyo bot Jehovah. (Rom. 13:8-10) Pien pire tek tutwalle ka watye i ticwa macalo Lukricitayo, me labolle, ka wacito i cokke nyo ka watye ka tito kwena. Omyero warukke i yo mupore pi jo “ma gilwonnge kengi ni gin jo ma woro Lubanga.” (1 Tem. 2:10) Ki lok ada, bongi mogo ma kinenogi ni gupore i kabedo moni kiromo nenogi calo pe gupore i kabedo mukene. Pi meno, jo pa Jehovah i twok lobo ducu bene gitamo i kom kit ma jo ma i kabedo moni gibineno rukgi kwede.

Tika cital me rukwa nyuto woro pi Lubanga ma wacung pire-ni? (Nen paragraf 7, 8)

8 Kwan 1 Jo Korint 10:31. Ka watye i gure me nino acel nyo gure madito, rukwa myero obed mupore dok ma nen maber ma ka poro cital mogo me lobo-ni. Kadi ka watye ka donyo nyo kato woko ki i otel, nyo watye i galowang ma pud yub me gurre madit peya ocakke nyo i ngeye, omyero wagwokke ki ruk i yo me luriyo tutwal nyo ma neno pe mit. Ka watimo meno, wabibedo ki awaka me nyutte ni wan Lucaden pa Jehovah. Dok bene, wabibedo agonya me miyo caden ka kare mo owec.

9, 10. Pingo myero Jo Pilipi 2:4 ogud kit ma warukke kwede?

9 Kwan Jo Pilipi 2:4. Pingo Lukricitayo myero gutam i kom kit ma rukgi bigudo kwede luworo luwotgi? Tyen lok me acel aye ni jo pa Lubanga gitiyo matek me lubo tira me Baibul ma waco ni: “Wunek gin ducu me lobo ma tye i iwu, ma gin aye abor, caro, mit me kom.” (Kol. 3:2, 5) Pe wabimito ni wawek lubo tira man obed tek ki luye luwotwa. Omege kacel ki lumege mogo ma dong guweko kwo i yo me carocaro romo bedo ni pud gitye ka lweny ki miti marac me timo bal. (1 Kor. 6:9, 10) Ngene kene ni pe wamito ni wawek lwenygi obed tek makato, pe kumeno?

10 Ka watye i kin omege ki lumegiwa, kit ma warukke kwede myero owek kacokke obed maleng. Meno bene kwako kadi ka watye i cokke nyo i gure mo keken. Watye agonya me yero bongo me aruka. Kadi bed kumeno, obedo ticwa me yero bongi ma weko bedo yot ki jo mukene me bedo jo maleng i tamgi, lokgi, ki dong i ticgi. (1 Pet. 1:15, 16) Mar me ada “pe nyatte, pe tiyo gin ma pe myero.”​—1 Kor. 13:4, 5.

BONGI MA RWATTE PI KABEDO KI CAWA MONI

11, 12. Gin ango ma myero watam iye ma lubbe ki bongo me kwang ma waruko?

11 Ka gitye ka moko tam ma lubbe ki bongo me aruka, lutic pa Lubanga myero gunge ni tye “kare pi kit lok acel acel, ki pi kit tic ducu.” (Latit. 3:1, 17) Alokaloka i lyeto nyo ngico piny twero gudo kit ma waruko kwede, meno niange. Alokaloka i kwowa bene twero gudo kit me rukwa. Kadi bed kumeno, cik pa Jehovah pe lokke ma lubbe ki kit ma piny lokke kwede.​—Mal. 3:6.

12 Ka piny lyet, twero bedo tek adada me rukke i yo maber ki mwolo dok i yo me woro. Pi meno, omege kacel ki lumegiwa gibedo ki pwoc madit adada ka pe waruko bongi mading tutwal nyo malac mukato kare woko ma weko dul komwa nen woko ka maleng. (Yubu 31:1) Ki bene, ka watye ka galowangwa i dog nam nyo i ka kwang mo, bongo ma waruku me kwang myero obed mupore. (Car. 11:2, 20) Kadi bed ni jo mapol me lobo-ni giruko bongo me kwang ma nyuto dul komgi ka maleng, wan ma watiyo pi Jehovah myero waket tek me bedo jo ma myero bot Lubanga maleng ma wamaro-ni.

13. Pingo myero wawek tira ma nonge i 1 Jo Korint 10:32, 33 ogud kit ma warukke kwede?

13 Tye dok cik mukene ma iye lac ma twero konyowa me yero bongi me aruka. Man obedo tamo pi cwiny ma ngolokop pa jo mukene​—kadi bed gitye luye luwotwa nyo pe. (Kwan 1 Jo Korint 10:32, 33.) Omyero waket tek pe me ruko bongi ma balo cwiny jo mukene. Paulo ocoyo ni, “Ngat acel acel i kinwa myero oyom cwiny dano lawote, me konye, wek odong i niyene.” I ngeye en owaco pingo pire tek me timo meno ni: “Pien Kricito yam pe oyomo cwinye kekene.” (Rom. 15:2, 3) Ki lok ada, konyo jo mukene onongo pire tek bot Yecu loyo pi mitine​—konyo jo mukene onongo obedo miti pa Lubanga. Pi meno, pe wabiruko bongi mogo ma wamarogi ento nongo gengo jo ma watito kwena botgi ki winyo lok ma watitigi.

14. Lunyodo gitwero pwonyo lutinogi me rukke i yo ma miyo deyo bot Lubanga nining?

14 Lunyodo ma Lukricitayo bene gitye ki tic me pwonyo jo me otgi me keto cik ma igi lac me Baibul i tic. Man kwako neno ni lutinogi gutute matek wek cwiny Lubanga obed yom kun nongo girukke maber dok ki mwolo. (Car. 22:6; 27:11) Lunyodo gitwero dongo woro pi Lubangawa maleng-gi i cwiny lutinogi kun nongo gin kikomgi ginyuto lanen maber ki bene gimiyo tira ma tiyo dok i yo me mar. Pud dong obedo gin maber ya ka lunyodo ginyuto bot lutinogi kit me nongo ki dok kakwene ma gitwero wilo iye bongi mupore! Man nyuto ni pe gibiwilo bongo ma gimaro keken ento bene ma weko gitiyo ticgi macalo jo ma cung pi Lubanga Jehovah.

TI KI KERONI ME MOKO TAM I YO ME RYEKO

15. Gin ango ma myero odor tamwa ma lubbe ki bongo ma wayero me aruka?

15 Lok pa Lubanga miniwa tira ma konyowa me moko tam ma miyo deyo bot Lubanga. Kadi bed kumeno, bongo ma waruko bene lubo gin ma wan ki acel acel wamaro. Watye ki miti mapatpat, dok bene wan ducu wape ki lim marom. Ento bongiwa myero gubed ma nen maber, maleng, ki mwolo, dok mupore pi yub moni, ki dok myero obed ma jo ma i kabedowa bene gineno ni opore.

16. Pingo pire tek ni myero watute me ruko bongo mupore?

16 Wangeyo atir ni pe obedo gin mayot me moko tam mupore, ma nyuto niango, dok ma rwatte ki jami ma waloko i igi-ni. Ka cato bongi mapol gitye ki cital me ruk ma dano gimaro adada i kin piny, pi meno twero tero cawa kacel ki kero me nongo bongi pa mon, nyo long ki koti pa co ma pe giding tutwal. Kadi ningo, luye luwotwa gibineno dok gibipwoyo tutewa me yenyo bongi maber dok mupore. Dok yengo ma wabinongone pi keto deyo i kom Wonwa me polo dit kato cawa ma wabalo me nongo bongi maber.

17. Gin ango ma twero weko omege gigwoko ye tik nyo pe?

17 Tika myero omege gugwok ye tik? Cik ma kimiyo bot Moses onongo waco ni co myero gubed ki ye tik. Kadi bed kumeno, Lukricitayo dong gipe i te Cik pa Moses, dok bene pe mitte ni gulub. (Levi 19:27; 21:5; Gal. 3:24, 25) I tekwaro mogo, gineno ni ye tik ma kikoyo maber pe obedo gin marac ento me woro, dok bene pe twero wiro tam pa dano ki i kom kwena maber me Ker ma watito botgi. Ki lok ada, omege mogo ma kicimogi me tic i kacokke bene gigwoko ye tikgi. Kadi bed kumeno, omege mogo giromo moko tamgi pe me bedo ki ye tik. (1 Kor. 8:9, 13; 10:32) I tekwaro nyo kabedo mukene, dano pe giweko ye tikgi dok gineno calo pe obedo gin mupore pi Lukricitayo. Dok bene ka omego mo oweko ye tike madwong, ci pe twero kelo deyo i kom Lubanga dok obedo gin me lewic.​—Rom. 15:1-3; 1 Tem. 3:2, 7.

18, 19. Mika 6:8 konyowa nining i tutewa wek cital me rukwa obed ma yomo cwiny Lubanga?

18 Pud dong watye ki pwoc madit ya ni Jehovah pe diyowa me lubo cik mapol ata madok i kom kit me rukwa. Ma ka meno, en oweko watye agonya me moko tam piwa kenwa, dok myero wawek cik me Ginacoya aye odor tam ma wamoko. Pi meno, kadiwa i kit me rukwa, watwero nyutone ni wamito ‘wot kacel ki Lubangawa ki mwolo.’​—Mika 6:8.

19 Bedo jo mamwol kwako ngine kenwa ki mwolo kun waporo ki lengo pa Jehovah, pien wajenge i kome pi nongo tela maber loyo. Mwolo bene kwako nyuto woro i kom kit ma jo mukene winyo kwede kacel ki tamgi. Pi meno, ‘wawoto kacel ki Lubangawa’ ka wakwo ma rwatte ki cikke, kun wanyuto woro i kom kit ma jo mukene giwinyo kwede.

20. Rukwa twero gudo jo mukene nining?

20 Bongi ma wayerogi myero pe owek dano gubed ki akalakala ka ce wan luwor Jehovah ada. Omege kacel ki lumege ki dong jo mukene myero gunen ni wan wacung pi Lubanga ma kite atir-ri. En tye ki cik ma mako kit me kwo, dok watye ki yomcwiny me kwo ma lubbe ki cik meno. Pwoc madit cito bot omege kacel ki lumege ma kit ma ginen kwede kacel ki kitgi lwongo jo ma cwinygi atir me winyo kwena me Baibul ma weko gitwero nongo larre i anyim ki dok kelo deyo ki yomcwiny bot Jehovah. Ka wamoko tam me ryeko ma lubbe ki bongo ma waruku labongo akalakala mo bimiyo deyo bot Ngat ma orukke “ki dit ki deyo.”​—Jab. 104:1, 2.