Inda koshikalimo

Inda koshikalimo

Lifila oshisho pamhepo nonande ou li koshitukulwa oko haku popiwa elaka loshinailongo

Lifila oshisho pamhepo nonande ou li koshitukulwa oko haku popiwa elaka loshinailongo

“Ondjovo yoye onde i tuvikila momutima wange.”​—EPS. 119:11.

OMAIMBILO: 142, 92

1-3. (a) Kashi na ne mbudi kutya otu li meenghalo da tya ngahelipi, oshike tu na okukala twa pitifa komesho? (b) Ovo tave lihongo elaka lipe ohava shakeneke omashongo elipi, nomapulo elipi a holoka po? (Tala efano pehovelo loshitukulwa.)

KUNENA, Eendombwedi daJehova otadi kufa ombinga mewanifo lexunganeko li na sha nokuudifila onghundana iwa “ovapaani aveshe nomapata aeshe nomalaka aeshe noiwana aishe.” (Eh. 14:6) Mbela ou li umwe womwaavo tave lihongo elaka limwe? Mbela ou li omutumwa, ile oto longele koshitukulwa oko ku na omhumbwe inene, ile oho i kokwoongala oko ku li moshitukulwa sheni haku popiwa elaka loshinailongo?

2 Tu li oshiwana shaKalunga, atusheni otwa pumbwa okupitifa komesho oupamhepo wetu nosho yo woilyo yomaukwaneumbo etu. (Mat. 5:3) Omafimbo amwe otashi dulika tu mone shidjuu okukala hatu ningi ekonakonombiibeli lopaumwene tali ti sha omolwomalipyakidilo etu efiku keshe. Ashike ovo tava longele moitukulwa hamu popiwa omalaka oshinailongo ohava shakeneke omashongo amwe e lili.

3 Kakele kokulihonga elaka limwe, ovo tava longele moitukulwa omo hamu popiwa omalaka oshinailongo ova pumbwa okushilipaleka alushe kutya ohava palula omitima davo neendja da pama dopamhepo. (1 Kor. 2:10) Ongahelipi tava dulu oku shi ninga ngeenge ka ve udite ko filufilu elaka olo hali popiwa meongalo? Nomolwashike ovadali Ovakriste va pumbwa okushilipaleka kutya Eendjovo daKalunga otadi kumu omitima dovana?

OSHO TASHI DULU OKUTULA OUPAMHEPO WETU MOSHIPONGA

4. Oshike tashi dulu okutula oupamhepo wetu moshiponga? Yandja oshihopaenenwa.

4 Okuhadula okuuda ko Eendjovo daKalunga melaka loshinailongo otaku dulu okutula oupamhepo wetu moshiponga. Mefelemudo eti-5 K.O.P., Nehemia okwa li a kenukila ounona vamwe vOvajuda, ovo va dile kuBabilon, ndele kava li hava popi Oshiheberi. (Lesha Nehemia 13:23, 24.) Ounona ovo ova li tava kanifa oukwatya wavo wokukala oshiwana shaKalunga molwaashi kava li ve udite ko nawa eityo lEendjovo daKalunga. — Neh. 8:2, 8.

5, 6. Ovadali vamwe ovo tava longo koilongo imwe ova didilika shike, nomolwashike?

5 Ovadali vamwe Ovakriste ovo va ka kwafela koshitukulwa oko haku popiwa elaka loshinailongo ova li va didilika kutya ovana vavo kave na vali ohokwe moshili. Molwaashi ounona kava li hava udu ko osho tashi popiwa pOlupale lOuhamba, kava li hava kumwa komitima koinima yopamhepo. Pedro, [1] oo a tembukila noukwaneumbo waye koAustralia okudja koSouth America, okwa ti: “Ngeenge hatu popi kombinga yoinima yopamhepo, omutima nomaliudo nao ohaa kala a kwatelwa mo.” — Luk. 24:32.

6 Ngeenge hatu lesha melaka loshinailongo, otashi dulika eendjovo odo hatu lesha dihe tu kume komutima ngaashi hatu lesha melaka letu. Shikwao vali, okuhadula okupopya elaka limwe nawa otaku dulu oku tu lolokifa pamaliudo nokukuma oupamhepo wetu. Eshi hatu twikile okukulika ehalo letu lokulongela Jehova nonande otu li koilongo imwe, otu na okuninga eenghendabala tu amene oupamhepo wetu. — Mat. 4:4.

OVA LI VA AMENA OUPAMHEPO WAVO

7. Ongahelipi Ovababilon va li tava kendabala okuningifa Daniel a tambule ko eputuko nelongelokalunga lavo?

7 Eshi Daniel nookaume kaye va li moukwatwa, Ovababilon ova li tava kendabala oku va ningifa va tambule ko eputuko lavo moku va ‘longa elaka lOvakaldi.’ Kakele kaasho, elenga olo la li tali va deula okwa li le va luka omadina Oshibabilon. (Dan. 1:3-7) Daniel okwa li a lukwa edina olo la kwatela mo edina loshikalunga Bel, osho sha li sha fimanekwa unene kOvababilon. Ohamba Nebukadnesar otashi dulika ya li ya hala okudiladilifa Daniel kutya Kalunga kaye, Jehova, oku dulike koshikalunga shOvababilon. — Dan. 4:8.

8. Oshike sha li sha kwafela Daniel a kaleke po oupamhepo waye nonande okwa li e li koshilongo shimwe?

8 Nonande Daniel okwa li a pewa epitikilo loku ka lya pamwe nohamba, okwa li a “tokola momutima waye nokutya, ye ite ke linyateka.” (Dan. 1:8) Molwaashi okwa kala ha konakona ‘omishangwa diyapuki’ melaka laye loshidalelwamo, okwa li a dula okukaleka po oupamhepo waye nonande okwa li e li koshilongo shimwe. (Dan 9:2) Konima yomido 70, eshi a kala muBabilon, natango okwa li ashike e shiivike nedina laye lOshiheberi. — Dan. 5:13.

9 Omushangi wEpsalme 119, okwa li a kwafelwa kEendjovo daKalunga opo a kale e na omakanghameno. Okwa li e na okuhenuka filufilu omikalo dii domalenga amwe. (Eps. 119:23, 61) Natango, okwa li a efa eendjovo daKalunga di mu kume komutima. — Lesha Epsalme 119:11, 46.

KALA TO LIFILE OSHISHO PAMHEPO

10, 11. (a) Ngeenge hatu lesha Eendjovo daKalunga, oshike shi na okukala elalakano letu? (b) Ongahelipi hatu dulu okuhanga elalakano letu? Shi yelifa.

10 Nonande otashi dulika tu kale twe lipyakidila nokulongela Kalunga nosho yo noilonga yomboloto, atusheni otwa pumbwa okulitulila po efimbo lokuninga ekonakonombiibeli lopaumwene nosho yo elongelokalunga loukwaneumbo. (Ef. 5:15, 16) Elalakano letu inali kala ashike okulesha tu mane ko oitukulwa ihapu ile okulilongekida ashike tu ka yandje omatyekosha opokwoongala. Otu na okweefa eendjovo daKalunga di kume omitima detu nodi pameke eitavelo letu.

11 Opo tu hange elalakano olo, otwa pumbwa okukala tu na ondjele ngeenge tashi uya pokukwafela vamwe nokulifila oshisho pamhepo fye vene. (Fil. 1:9, 10) Otu na okudidilika kutya ngeenge hatu lilongekidile oukalele, okwoongala, ile oipopiwa, otashi dulika tuha tule moilonga osho twa lesha. Oku shi faneka: Nonande omuteleki oha makela oikulya oyo a teleka fimbo ine i tukulila ovanhu, ita dulu ashike okukala e likolelela koikulya oyo ha makele. Ngeenge okwa hala a kale e na oukolele muwa, okwa pumbwa okukala ha li sha wana oikulya i na oukolele. Sha faafana, otwa pumbwa okukala hatu palula omitima detu noikulya yopamhepo oyo tai dulu okuwanifa po eemhumbwe detu.

12, 13. Omolwashike vahapu vomwaavo tava longele koilongo imwe hava mono shiwa okukonakona pandjikilile momalaka avo oshidalelwamo?

12 Vahapu ovo tava longele koilongo imwe ohava mono ouwa mokukonakona Ombiibeli pandjikilile ‘momalaka avo oshidalelwamo.’ (Oil. 2:8) Ovatumwa ova didilika kutya opo va twikile nouladi moilonga yavo, itava dulu ashike okukala ve likolelela koikulya yopamhepo oyo hava mono kokwoongala.

13 Alain, oo a kala te lihongo Oshipersia oule weemwedi hetatu, okwa ti: “Ngeenge handi lilongekidile okwoongala mOshipersia, ohandi yandje unene elitulemo kelaka. Molwaashi omadiladilo ange ohaa kala taa yandje elitulemo kokulihonga elaka, omutima wange ihau kumwa koinima yopamhepo oyo handi lesha. Nomolwaashi ohandi kufa efimbo opo ndi konakone Ombiibeli noishangomwa oyo i li melaka lange.”

HANGA OMITIMA DOVANA VOYE

14. Ovadali ove na okushilipaleka shike, nomolwashike?

14 Ovadali Ovakriste ove na okufindila Eendjovo daKalunga momadiladilo nomomitima dovana vavo. Konima eshi va kala koshitukulwa shimwe oule weedula di dulife punhatu, Serge nomukulukadi waye Muriel ova li va didilika kutya omonamati wavo womido 17, ka li vali e na ohokwe moinima yopamhepo. Muriel okwa ti: “Oha kala e udite nai ngeenge ta ka udifa melaka limwe, ashike nale kwa li e hole okuudifa mOshifrench.” Serge okwa weda ko a ti: “Eshi twa didilika kutya onghalo oyo oya li tai mu imbi a ninge exumokomesho lopamhepo, otwa li twa tokola okushuna keongalo letu.”

Shilipaleka kutya ovana voye ova ninga oshili yavo vene (Tala okatendo 14, 15)

15. (a) Oshike tashi dulu okuningifa ovadali va shune keongalo oko haku popiwa elaka olo hali udiwa ko nawa kovana vavo? (b) Efinamhango lilipi tali hangwa muDeuteronomion 6:5-7 olo ovadali tava dulu okutula moilonga?

15 Oshike tashi dulu okulinyengifa ovadali va shune keongalo oko haku popiwa elaka olo li uditiwe ko nawa kovana vavo? Tete, ove na okutala ngeenge ove na ngoo efimbo noikwa noipangifo ya wana opo va kwafele ovana vavo va kale ve hole Jehova, nopefimbo opo tuu opo otave va hongo elaka lomoshitukulwa omo ve li. Shitivali, otashi dulika va didilike mo kutya ovana vavo kave na vali ohokwe moinima yopamhepo ile melaka lomoshitukulwa omo ve li. Meenghalo da tya ngaho, ovadali otashi dulika va tokole okushuna keongalo oko haku popiwa elaka olo hali udiwa ko nawa kovana vavo fiyo osheshi va ninga oshili yavo vene. — Lesha Deuteronomion 6:5-7.

16, 17. Ovadali vamwe ova dula ngahelipi okudeula ovana vavo pamhepo nonande ove li koilongo imwe?

16 Kakele kaasho, ovadali vamwe ova mona nghee tava dulu okukwafela ovana vavo melaka lavo loshidalelwamo nonande ove li meongalo omo ihamu popiwa elaka lavo. Charles oo e na ovanakadona vatatu ovo ve li pokati komido 9 no 13, ve li meongalo omo hamu popiwa Oshilingala, okwa ti: “Ohatu lilongekidile okwoongala nokuninga elongelokalunga loukwaneumbo melaka letu loshidalelwamo. Ashike ohatu lideula omatwalemo etu nokudana yo omaudano mOshilingala opo ve lihonge elaka peemhito dokulihafifa da tya ngaho.”

Ninga eenghendabala u lihonge elaka limwe nou kale ho yandje omatyekosha pokwoongala (Tala okatendo 16, 17)

17 Kevin oo e na ovanakadona vavali vena omido nanho nosho yo hetatu, okwa katuka eenghatu donhumba molwaashi ihava udu ko nawa elaka olo hali popiwa meongalo. Okwa ti: “Ame nomukulukadi wange ohatu ningi ekonakono lopaumwene novanakadona vetu melaka lavo loshidalelwamo, Oshifrench. Otwe litulila po elalakano lokukala hatu ka ongala lumwe momwedi keongalo lOshifrench, nohatu kufa omafudo opo tu ye koyoongalele oyo i li melaka letu.”

18. (a)  Efinamhango lilipi tali hangwa mOvaroma 15:1, 2 tali dulu oku ku kwafela u mone kutya ovana voye ove na ohokwe mushike? (b) Ovadali vamwe ova ninga omatokolo elipi? (Tala eshangelo pexulilo loshitukulwa.)

18 Oshoshili kutya omaukwaneumbo oo vene e na okuhoolola kutya oshike tashi dulu okukwafela ounona vavo pamhepo. [2](Gal. 6:5) Muriel, oo a popiwa metetekelo, okwa didilika kutya ye nomushamane waye ova li ve na okuninga omaliyambo opo va kwafele omonamati wavo a kale e na oupamhepo muwa. (Lesha Ovaroma 15:1, 2.) Lwanima, Serge ova ka mona kutya ova ninga etokolo lomondjila. Okwa ti: “Konima eshi twa shuna keongalo lOshifrench, omonamati wetu okwa li a ninga exumokomesho lopamhepo meendelelo ndele ta ninginifwa. Paife oku li omukokolindjila wondjikilile, nota diladila nokuli a shune keongalo oko haku popiwa elaka limwe.”

EENDJOVO DAKALUNGA NADI HANGE OMUTIMA WOYE

19, 20. Ongahelipi hatu dulu okuulika kutya otu hole shili Eendjovo daKalunga?

19 Omolwohole, Jehova okwa pitika Eendjovo daye Ombiibeli di kale di li momalaka omayovi opo ‘ovanhu aveshe va fike meshiivo loshili.’ (1 Tim. 2:4) Oku shii kutya ovanhu otava dulu ashike okukala noupamhepo muwa ngeenge ova kala hava lesha Eendjovo daye momalaka avo oshidalelwamo.

20 Kashi na nee mbudi kutya otu li meenghalo da tya ngahelipi, otu na okukala twa tokola toko okupalula omitima detu neendja da pama dopamhepo. Ngeenge otwa kala hatu konakona Ombiibeli momalaka etu oshidalelwamo, ohatu ka kaleka oupamhepo wetu nowoilyo yomaukwaneumbo etu wa kola, nokungaho ohatu ka ulika kutya otwa lenga Eendjovo daKalunga. — Eps. 119:11.

^ [1] (okatendo 5) Omadina oo hao olelalela.

^ [2](okatendo 18) Opo u mone omafinamhango Ombiibeli oo taa dulu okukwafela oukwaneumbo woye, tala oshitukulwa mOshungonangelo yOshiingilisha yo 15 Oktoba 2002, shi na oshipalanyole “Raising Children in a Foreign Land— The Challenges and the Rewards.”