Nekega dne je obiskovalec vprašal dečka: »Ali ne veš, da je zlatnik vreden dvakrat toliko kot srebrnik?« Deček se je nasmehnil in odgovoril: »Ja, vem.« Obiskovalec ga je še vprašal: »Zakaj potem vzameš srebrnik? Če bi vzel zlatnik, bi imel dvakrat več denarja!« Deček pa mu je odvrnil: »Ampak če bi vzel zlatnik, se ljudje ne bi šli več te igre z mano. Ali veš, koliko srebrnikov sem že zbral?« Deček v tej zgodbi je pokazal lastnost, ki lahko koristi tudi odraslim, in sicer modrost.

V Svetem pismu piše: »Varuj modrost in premišljenost. Tedaj boš varno hodil po svoji poti in z nogo ne boš nikamor zadel.« (Preg. 3:21, 23) To, da vemo, kaj je »modrost« in kako jo uporabljati, torej vpliva na našo varnost. Pomaga nam, da se v duhovnem smislu ob kaj ne spotaknemo in da nam »noga« ne klecne.

Modrost se razlikuje od spoznanja in razumevanja. Kdor ima spoznanje, kopiči informacije ali dejstva. Kdor ima razumevanje, lahko vidi, kako je eno dejstvo povezano z drugim. Kdor ima modrost, pa zna združiti spoznanje in razumevanje ter ju praktično uporabiti.

Na primer, posameznik morda v relativno kratkem času prebere in razume knjigo Kaj Sveto pismo v resnici uči?. Med svetopisemskim tečajem mogoče pravilno odgovori na vprašanja. Morda začne obiskovati občinske shode in na njih celo dobro komentira. Vse to lahko pokaže, da dobro duhovno napreduje, vendar ali to pomeni, da si je pridobil modrost? Ni nujno. Morda se samo hitro uči. Toda šele ko bo začel udejanjati resnico, tako da bo pravilno uporabljal spoznanje in razumevanje, bo postal moder. In če njegove odločitve obrodijo dobre rezultate, kar odkriva, da je o vsem vnaprej skrbno razmislil, bo postalo jasno, da ravna modro.

V Mateju 7:24–27 je opisana Jezusova ponazoritev o dveh možeh, ki sta zgradila vsak svojo hišo. Za enega je rečeno, da je »preudaren«. Ker je vnaprej razmišljal o morebitnih posledicah, je svojo hišo zgradil na skali. Bil je daljnoviden in praktičen. Ni razmišljal, da bi bilo ceneje in hitreje, če bi hišo zgradil na pesku. Modro je premislil o dolgoročnih posledicah svojih dejanj. Ko se je torej razbesnelo neurje, se njegova hiša ni zrušila. Zato se lahko vprašamo: Kako lahko pridobimo in obdržimo to dragoceno lastnost, namreč modrost?

Kot prvo, bodimo pozorni, kaj piše v Mihu 6:9: »Moder človek se bo bal tvojega [Božjega] imena.« Bati se Jehovovega imena zajema to, da  spoštujemo Jehova. Pomeni, da imamo zdravo strahospoštovanje do tega, kar to ime predstavlja, tudi do Božjih meril. Če želimo koga spoštovati, moramo vedeti, kako razmišlja. Nato mu lahko zaupamo in se učimo od njega, tako da posnemamo njegovo uspešno ravnanje. Če nam ni vseeno, kako bodo naša dejanja dolgoročno vplivala na naš odnos z Jehovom, in če svoje odločitve sprejemamo v skladu z Jehovovimi merili, si pridobivamo modrost.

Kot drugo, v Pregovorih 18:1 piše: »Kdor se osamlja, gre za lastnimi sebičnimi željami in nasprotuje vsej modrosti.« Če ne pazimo, se lahko oddaljimo od Jehova in njegovega ljudstva. Da se ne bi osamili, moramo čas preživljati s tistimi, ki se bojijo Božjega imena in spoštujejo Božja merila. Potruditi bi se morali, da smo, če je le mogoče, osebno navzoči na shodih v kraljestveni dvorani in se tako redno družimo s krščansko občino. Na shodih odprimo svoj um in srce ter dovolimo pouku, da se nas dotakne.

Poleg omenjenega nas bo z Jehovom zbližalo tudi to, da mu bomo v molitvi izlili svoje srce. (Preg. 3:5, 6) Če Sveto pismo in publikacije, ki jih priskrbuje Jehovova organizacija, beremo z odprtim umom in srcem, dobimo vpogled v to, kakšne dolgoročne rezultate bodo obrodila naša dejanja, in temu ustrezno lahko ukrepamo. Naše srce mora biti dovzetno tudi za nasvete, ki jih dobimo od zrelih bratov. (Preg. 19:20) Tako  ne bomo nasprotovali »vsej modrosti«, temveč bomo okrepili to pomembno lastnost.

Modrost je lahko v zaščito družinam. Na primer, Sveto pismo spodbuja ženo, naj »globoko spoštuje« svojega moža. (Efež. 5:33) Kako si lahko mož pridobi globoko spoštovanje? Če ga želi pridobiti s silo ali ga grobo zahteva, bo to imelo le kratkoročni učinek. Ker se žena ne bo želela prerekati z možem, mu bo v njegovi navzočnosti morda izkazovala nekoliko spoštovanja. Toda ali ga bo želela spoštovati, tudi kadar ga ne bo zraven? Najverjetneje ne. Mož mora razmisliti, kako bi lahko dosegel dolgoročne rezultate. Če bo odseval sad duha, tako da bo ljubeč in prijazen, si bo zaslužil ženino globoko spoštovanje. Seveda bi morala krščanska žena spoštovati svojega moža, pa naj si ta zasluži spoštovanje ali ne. (Gal. 5:22, 23)

Sveto pismo tudi pravi, da bi mož moral ljubiti svojo ženo. (Efež. 5:28, 33) Žena morda meni, da si lahko moževo ljubezen zagotovi tako, da mu določene neprijetne stvari, ki jih ima mož pravico vedeti, raje zamolči. Toda ali s tem res kaže modrost? Kako se bo izšlo, ko bo mož izvedel, kar mu je prikrila? Ali jo bo zaradi tega še bolj ljubil? Malo verjetno. Če pa bo žena izkoristila pravi trenutek, da možu neprijetno stvar mirno pojasni, bo ta najbrž cenil njeno iskrenost. Mož bo sedaj svojo ženo še bolj ljubil.

Otroci bi morali ubogati svoje starše, ti pa bi jih morali disciplinirati v skladu z Jehovovo voljo. (Efež. 6:1, 4) Ali to pomeni, da bi morali starši svojemu otroku priskrbeti dolg seznam pravil oziroma tega, kaj sme in česa ne? Discipliniranje zajema veliko več kot to, da otroci poznajo hišna pravila ali da se jih kaznuje za neposlušnost. Modri starši pomagajo svojemu otroku razumeti, zakaj jih mora ubogati.

Zamislimo si, da otrok z enim od svojih staršev govori nespoštljivo. Če bo starš z otrokom govoril osorno ali ga nepremišljeno kaznoval, bo to otroka morda spravilo v zadrego oziroma ga prisililo k temu, da bo tiho. Otrok pa bo morda v svojem srcu gojil zamero, kar ga lahko oddalji od staršev.

Starši, ki si pridobivajo modrost, bodo razmišljali o tem, kako disciplinirati svoje otroke in kako bo to na otroke vplivalo v prihodnosti. Starši se ne bi smeli odzvati prehitro samo zato, ker jih je otrok spravil v neroden položaj. Morda se lahko kasneje na samem mirno in ljubeče pogovorijo z otrokom in mu pojasnijo, da Jehova od njega pričakuje, da spoštuje svoje starše, kar mu bo v trajno korist. Ko bo torej otrok naslednjič ubogal svoje starše in jim tako izkazal spoštovanje, se bo zavedal, da s tem daje čast Jehovu. (Efež. 6:2, 3) Takšen prijazen pristop se lahko dotakne otrokovega srca. Uvidel bo, da je staršem iskreno mar zanj, in jih bo vse bolj spoštoval. Tako jih bo veliko lažje prosil za pomoč, ko bo kasneje v življenju prišlo do česa pomembnega.

Nekateri starši se morda bojijo, da bi ranili otrokova čustva, zato jih ne disciplinirajo. Toda kaj bo z otrokom, ko bo starejši? Ali se bo bal Jehova in priznal, da je modro upoštevati Božja merila? Ali bo Jehovu pripravljen odpreti svoj um in srce ali pa se bo duhovno osamil? (Preg. 13:1; 29:21)

Dober kipar razmišlja vnaprej, kaj želi oblikovati. Ne bo začel kar klesati in upal na najboljše. Modri starši namenijo ure in ure učenju in udejanjanju Jehovovih meril, s čimer pokažejo, da se bojijo Jehovovega imena. Ker se ne oddaljujejo od Jehova in njegove organizacije, si pridobijo modrost in z njo krepijo svojo družino.

Vsak dan smo pred odločitvami, ki lahko še dolga leta vplivajo na naše življenje. Ne sprejmimo kar prve rešitve, ki nam pride na misel, in ne odločajmo se prenagljeno. Raje se ustavimo in razmislimo. Pretehtajmo, kakšen bo dolgoročni vpliv. Iščimo Jehovovo vodstvo in upoštevajmo Božjo modrost. Tako bomo varovali modrost, in ta nam bo zagotovila življenje. (Preg. 3:21, 22)