“MOSADI.” Ka dinako tše dingwe Jesu o be a šomiša lentšu le go bitša batho ba bong bjo bo fapanego. Ka mohlala, ge a be a fodiša mosadi yo a bego a golofetše ka mengwaga e 18 gomme a sa kgone go inamologa, o itše: “Wena mosadi, o lokolotšwe bofokoding bja gago.” (Luka 13:10-13) Jesu o ile a diriša lentšu “mosadi” ge a be a bolela le mmagwe, ka gobane mehleng yeo e be e le go bontšha tlhompho. (Joh. 19:26; 20:13) Eupša go be go na le lentšu le lengwe leo le bego le bontšha tlhompho go feta lentšu “mosadi.”

Beibele e šomiša lentšu le lengwe la go bontšha botho le lerato ge e bolela ka basadi. Jesu o ile a diriša lentšu leo ge a be a bolela le mosadi yo a tlaišitšwego ke bolwetši bja ngope ka mengwaga e 12. Mosadi yo o be a sa swanela go tla go Jesu ka gobane molao wa Modimo o be o re motho wa boemo bja gagwe ga se a hlweka. O be a swanetše go dula kgole le batho ba bangwe ka baka la boemo bja gagwe. (Lef. 15:19-27) Eupša o be a tloga a nyaka thušo. Lebaka ke gore o be a “tlaišitšwe kudu ke dingaka tše dintši, a ntšhitše tšohle tše a bego a na le tšona feela a se a ka a holega, eupša go e na le moo boemo bja gagwe bo be bo befetše pele.”​—Mar. 5:25, 26.

Mosadi yoo o ile a šwahla gare ga mašaba, a batamela a etšwa ka morago, a kgwatha morumo wa seaparo sa Jesu sa ka ntle ke moka a fola gateetee. Mosadi yoo o be a nagana gore Jesu ga se a mmona, eupša Jesu o ile a re: “Ke mang yo a nkgwathilego?” (Luka 8:45-47) Ke moka, mosadi yoo o ile a wela fase pele ga Jesu a tšhogile e bile a thothomela gomme “a mmotša therešo ka moka.”​—Mar. 5:33.

Jesu ka lerato o ile a thuša mosadi yoo go theoša maswafo ka go mmotša gore: “Tia matla Morwedi wa ka!” (Mat. 9:22) Go ya ka diithuti tša Beibele, mantšu a Seheberu le a Segerika bakeng sa “morwedi” a ka dirišwa go hlalosa “go ba botho le go naganela.” Jesu o ile a tšwela pele a mo kgothatša ka gore: “Tumelo ya gago e go fodišitše. Sepela ka khutšo gomme o fole bolwetšing bja gago bjo bohloko.”​—Mar. 5:34.

“Morwedi.” Monna wa mohumi wa Moisiraele e lego Boase o ile a diriša lentšu le ge a be a bolela le Ruthe wa Momoaba. Ruthe o be a na le lebaka la go ikwa a nyatšega ka gore o be a topelela mašaledi a diako tšhemong ya monna yo a sa mo tsebego. Boase o ile a re go yena: “A o a nkwa ngwanaka [morwedi wa ka]?” Ke moka o ile a botša Ruthe gore a tšwele pele a budutša tšhemong ya gagwe. Ruthe o ile a khunama gomme a botšiša Boase gore go tla bjang gore a mmontšhe botho, mola e le motho o šele. Boase o ile a mo kgothatša gape ka gore: “Ke begetšwe ka botlalo ka tšeo o di diretšego mmatswalago [mohlologadi Naomi] . . . A Jehofa a putse mokgwa wo o dirago ka wona.”​—Ruthe 2:8-12.

Ruri Jesu le Boase ba beetše bagolo ba Bakriste mohlala o mobotse! Ka dinako tše dingwe, bagolo ba babedi ba ka boledišana le kgaetšedi wa Mokriste yo a hlokago thušo ya Mangwalo le kgothatšo. Ka morago ga gore bagolo ba kgopele tlhahlo go Jehofa ka thapelo le go theetša ka kelohloko seo kgaetšedi a se bolelago, ba tla kgona go mo kgothatša le go mo homotša ka Lentšu la Modimo.​—Baroma 15:4.