Inda koshikalimo

Inda koshikalimo

Ova ifanwa mo momilaulu

Ova ifanwa mo momilaulu

‘Okwe mu ifana mo momulaulu, mu ye mouyelele waye tau kumifa.’ — 1 PET. 2:9.

OMAIMBILO: 116, 102

1. Oshike sha li sha ningwa po pehanauno laJerusalem?

MO 607 K.O.P. etangakwaita linene laBabilon, olo la li mewiliko lohamba Nebukadnesar omuti-2, ola li la kwata ko oshilando shaJerusalem. Shi na sha netiko lohonde olo la ka landula ko, Ombibeli oya ti: “[Nebukadnesar] oya dipaa neongamukonda ovalumenhu ovanyasha mongulu yotembeli yavo, ndele inai [udila] nande omunyasha omumati ile okakadona, ovakulunhu ile ovakulupe olukeno . . . Ndele va xwika po ongulu yaKalunga ndele va ngumuna po ohotekuma [yaJerusalem] neengulu adishe doipuna domusho ve di xwika po nomundilo, noinima aishe iwa i nondilo ya hanaunwa po.” — 2 Omaf. 36:17, 19.

2. Jehova okwa li a yandja omalondwelo elipi e na sha nehanauno laJerusalem, noshike sha li tashi ka ningilwa Ovajuda?

2 Ehanauno laJerusalem kala li le uya nopehe na omalondwelo. Ovaprofeti vaKalunga ova kala nokulondwela Ovajuda omido dihapu kutya ngeenge otava twikile okulidimbika Omhango yaKalunga, otava ka yandjwa momake Ovababilon. Ovajuda vahapu ova li tava ka fya keongamukonda, naava va xupa mefyo ova li tava ka kala moukwatwa waBabilon onghalamwenyo yavo aishe ile va file moukwatwa. (Jer. 15:2) Onghalamwenyo oya li ya tya ngahelipi moukwatwa? Mbela ope na sha mondjokonona yOvakriste osho tashi dulu okufaafanifwa nokuya moukwatwa waBabilon? Ngeenge osho, osha ningwa naini?

ONGHALAMWENYO MOUKWATWA WABABILON

3. Oukwatwa wOvaisrael womuBabilon owa li wa yooloka ko ngahelipi koupika womuEgipti?

3 Osho ovaprofeti va li va xunganeka osha ka wanifwa. Jehova okwa li a kumaida ovo tava ka kala moukwatwa waBabilon, okupitila momuprofeti Jeremia, va tambule ko onghalo oyo ipe noku i lididimikila. Okwa ti: “Dikeni omaumbo, mu kale mo, twikeni oikunino, nye mu lye oiimati yayo. Ndele oshilando osho nde mu twala eenghwate, shi haleleni ouwa nye mu shi ilikanene kOmwene, osheshi ombili yasho oyo ombili yeni yo.” (Jer. 29:5, 7) Ovo va li va dulika komalombwelo aKalunga ova kala nonghalamwenyo i li xwepo muBabilon. Ovababilon ova li ve va pa emanguluko loshiyeleke va kale tava ningi oinima yonhumba kuvo vene. Ova li yo va pewa emanguluko lokuya keshe apa va hala moshilongo. Babilon osha li ondingandinga yomalandifilo noipindi mounyuni wonale, novalafululi ova mona omikanda odo tadi ulike kutya Ovajuda vahapu ova li ve lihonga okungeshefa, navamwe ova li va likola omaunghulungu e lili noku lili. Ovajuda vamwe ova li nokuli va punapala. Oukwatwa womuBabilon kawa li wa fa oupika womuEgipti, omo Ovaisrael va li omafelemido a tetekela. — Lesha Exodus 2:23-25.

4. Kakele kOvaisrael ovanashibofa, oolyelye vali va ile moukwatwa waBabilon, nosha li sha kuma ngahelipi emanguluko lavo lokulongela Kalunga?

4 Nonande Ovajuda ovo va li moukwatwa ova li hava mono oipumbiwa yavo, ova li tave shi endifa ngahelipi pamhepo? Otembeli noaltari yaJehova oya li ya hanaunwa po, novapristeri kava li vali tava longo monghedi ya unganekwa. Mokati keenghwate omwa li yo ovapiya vaKalunga ovadiinini ovo va li inava ninga sha shoku va pefa ehandukilo, ashike ova li ve na okumona oixuna pamwe noshiwana ashishe. Kakele kaasho, ova li hava kendabala okutula moilonga Omhango yaKalunga. Pashihopaenenwa, eshi Daniel nookaume kaye vatatu, Sadrak, Mesak naAbednego, va li muBabilon, ova li ve lidilika eendja odo da li da indikwa Ovajuda. Otu shi shii yo kutya Daniel okwa li ha ilikana pandjikilile kuKalunga. (Dan. 1:8; 6:11) Ndele molwaashi Ovajuda ova li koshi yepangelo lovapaani, kasha li shipu kovatilikalunga okuwanifa po Omhango pauyadi.

5. Jehova okwa li a pa oshiwana shaye eteelelo lilipi, nomolwashike eudaneko olo la li lididilikwedi?

5 Mbela Ovaisrael ova li ngoo vali tava ka dula okulongela Kalunga va manguluka konahiya monghedi oyo a hokwa? Pefimbo opo, osha li tashi monika sha fa itashi shiiva, molwaashi Ovababilon kava li hava mangulula eenghwate. Ashike omhango oyo yOvababilon kaya li tai ka imba Jehova Kalunga a mangulule Ovaisrael. Okwa li a udaneka kutya ota ka mangulula oshiwana shaye, naasho osho a li a ninga. Osho otashi ulike kutya omaudaneko aye ohaa wanifwa alushe. — Jes. 55:11.

OSHIKE KUNENA TASHI FAFAANIFWA NOKUYA MOUKWATWA WABABILON?

6, 7. Omolwashike sha yeleka okupepaleka eudeko letu li na sha noukwatwa waBabilon wokunena?

6 Mbela ope na sha mondjokonona yOvakriste osho tashi dulu okuyelekanifwa nokuya moukwatwa waBabilon? Oule womido dihapu, Oshungonangelo oya kala hai ti kutya ovapiya vaKalunga vokunena ova ile moukwatwa waBabilon mo 1918 nova mangululwa mo 1919. Ndele omolwomatomheno oo taa ka kundafanwa moshitukulwa eshi naashi tashi landula ko, otwa mona kutya eudeko letu ola pumbwa okupepalekwa.

7 Didilika kutya Babilon Shinene otashi faneke ouhamba womounyuni womalongelokalunga oipupulu. Onghee hano, ngeenge oshiwana shaKalunga osha ile moukwatwa waBabilon mo 1918, ngeno pefimbo olo oshi na okukala sha li sha fininikwa shi tambule ko omahongo ile eenghedindjikilile donhumba domalongelokalunga oipupulu. Ndele mepingafano naasho, oumbangi otau ulike kutya momido omilongo odo da tetekela Oita yOtete yOunyuni, ovapiya vaKalunga ovavaekwa ova li tava manguluka ko kuBabilon Shinene, ndele hakupikwa kusho. Nonande oshoshili kutya ovavaekwa ova li va yelekwa pefimbo loita yotete younyuni, ova li tava hepekwa unene tuu komapangelo, ndele hakuBabilon Shinene. Onghee hano, osha yela kutya oshiwana shaJehova inashi ya moukwatwa waBabilon Shinene mo 1918.

OUKWATWA WABABILON WOKUNENA OWA HOVELA NAINI?

8. Yelifa nghee Oukriste washili wa enda tau nwefwa mo komahongo oipupulu. (Tala efano pehovelo loshitukulwa.)

8 POpentekoste yomo 33 O.P., Ovajuda omayovi navamwe ovo va li va tambula ko eitavelo lOshijuda ova li va vaekwa nomhepo iyapuki. Ovakriste ovo vape ova li va ninga “epata la hoololwa nongudu youpristeri pauhamba noshiwana shiyapuki novana [vaKalunga] mwene.” (Lesha 1 Petrus 2:9, 10.) Ovayapostoli ova kala tava file oshisho omaongalo oshiwana shaKalunga fimbo va li momwenyo. Ndele unene tuu konima yefyo lovayapostoli, opa ka holoka ovalumenhu ovo va li “tava popi oinima inai yuka” opo “ve lishilile ovalongwa.” (Oil. 20:30; 2 Tes. 2:6-8) Vahapu vomovalumenhu ovo ova li ve na oinakuwanifwa momaongalo, va li ovapashukili nokonima ova ka ninga “ovabishofi.” Kungaho, opa enda tapa holoka ongudu yovawiliki vomalongelokalunga Oukwakriste, nonande Jesus okwa li a lombwela ovashikuli vaye kutya: “Onye amushe ovamwainafana.” (Mat. 23:8) Ovalumenhu ovo va li va tumbalekwa ova li va hokwa omahongo opanhu ooAristotle nooPlato, nova enda kanini nakanini tava pingakanifa oshili yEendjovo daKalunga nomahongo omalongelokalunga oipupulu.

9. Hokolola nghee oludi lOukriste oo wa totwa po kovashunimonima wa li tau yambididwa kepangelo laRoma, nonokutya osha etifa oidjemo ilipi.

9 Mo 313 O.P., Oukriste, oo wa totwa po kovashunimonima, owa li wa tambulwa ko paveta komupangeli waRoma omupaani wedina Constantine. Okudja pefimbo opo, Ongeleka nEpangelo oya kala ye limanga kumwe. Pashihopaenenwa, konima yoshoongalele shokuNicaea, Constantine, oo a li poshoongalele osho, okwa li a taata mo omupristeri wedina Arius mouhamba waRoma molwaashi okwa li a anya okutambula ko ehongo loipupulu olo kutya Jesus oKalunga. Lwanima, Ongeleka yaKatolika, oyo i li oludi lOukriste oo wa nwefwa mo komahongo oipupulu, oya ka ninga elongelokalunga lopambelewa laRoma pefimbo lomupangeli waRoma, Theodosius wotete, mo 379-395 O. P. Ovanandjokonona ohava ti kutya Roma osho sha li oshipaani osha ninga “Oshikriste” mefelemudo etine. Oushili oyoo kutya oludi lOukriste oo wa etifwa po kovashunimonima owa li we limbwanga mumwe nomalongelokalunga oshipaani omOuhamba waRoma, nokungaho owa ninga oshitukulwa shaBabilon Shinene. Nonande Ovakriste ovavaekwa vanini ovo va li ko pefimbo olo, ovo va fa oilya, ova li tava ningi ngaashi tava dulu opo va longele Kalunga, ova li tava fininikwa kwaavo va fa eu. (Lesha Mateus 13:24, 25, 37-39.) Kungaho, ova li filufilu moukwatwa waBabilon.

10. Oshike sha li sha kwafela ovanhu momafelemido otete Oshivalo sheedula doPaife va mone kutya omahongo ongeleka kae li mondjila?

10 Ashike ovanhu vahapu momafelemido otete Oshivalo sheedula doPaife ova li tava dulu okulesha Ombiibeli mOshigreka ile mOshilatina. Onghee hano, ova li tava dulu okuyelekanifa omahongo ashili Ombiibeli nomahongo ongeleka. Nomolwaasho, eshiivo olo ola ningifa vamwe va anye okutambula ko omahongo ongeleka oo ehe li pamishangwa. Osha li sha nyika oshiponga neenghono okuholola omadiladilo a tya ngaho, molwaashi omunhu okwa li nokuli ta dulu okudipawa.

11. Osha enda ngahelipi opo ovakwatelikomesho vongeleka va kale tava kodilile Ombiibeli?

11 Mokweendela ko kwefimbo, ovanhu vahapu kava li vali hava lesha Ombiibeli momalaka omo ya li ya shangwa, nongeleka kaya li hai pitike ovanhu va toloke Ombiibeli momalaka oshidalelwamo. Oshidjemo, ovakwatelikomesho vongeleka nosho yo ovahongwanhu vamwe ovo ashike va li tava dulu okulesha Ombiibeli paumwene. Ashike ovakwatelikomesho vamwe kava li ve shii lela okulesha nokushanga. Ovanhu ovo va li itava tu kumwe nomahongo ongeleka ova li hava hepekwa nonyanya. Ovapiya vaKalunga ovavaekwa ovadiinini ova li hava ningi okwoongala meholamo apa tashi shiiva. Ngaashi ashike sha li pefimbo loukwatwa waBabilon wonale, ovavaekwa va tya ngaho kava li tava dulu okulonga monghedi ya unganekwa ve li ‘ongudu youpristeri pauhamba.’ Babilon Shinene osha li lela sha tula ovanhu meemango.

NGHEE OUYELELE WA HOVELA OKUVILIMA MOMILAULU

12, 13. Oinima ivali ilipi ya li ya dana onghandangala mokukwafela ovanhu va ende tava manguluka mo moukwatwa waBabilon Shinene? Shi yelifa.

12 Mbela Ovakriste vashili ova li ngoo tava ka dula vali okulongela Kalunga moshili va manguluka? Heeno! Ouyelele wopamhepo owa li wa hovela okuvilima nopa li oinima ivali oyo ya li tai dana onghandangala moshinima osho. Shotete, lwopokati kefelemudo eti-15, opa li pa ndulukwa omashina okunyanyangida. Ofimbo paha li omashina okunyanyangida koilongo oyo ya putuka, osha li hashi pula efimbo neenghendabala okutapa Ombiibeli keenyala. Navali, Eembiibeli oda li hadi kala da pumba nodi na ondilo. Otaku tiwa kutya osha li hashi pula omushangululi omunekeka eemwedi omulongo lwaapo okutapa keenyala Ombiibeli imwe aike. Kakele kaasho, ova li hava shange koipa ya pepwa oyo ya li i na ondilo. Mepingafano naasho, okulongifa eembapila nomashina okunyanyangida osha li hashi endelele, molwaashi omunyanyangidi a pyokoka okwa li ta dulu okunyanyangida omapandja 1 300 mefiku.

Omashina okunyanyangida nokutolokwa kwOmbiibeli okwa kwafela ovanhu va ende tava manguluka mo moukwatwa waBabilon (Tala okatendo 12, 13)

13 Oshitivali, lwopexulilo lefelemudo eti-16, opa li ovalumenhu vonhumba ovaladi ovo va li va tokola okutoloka Ombiibeli momalaka oshidalelwamo oo haa popiwa kovakwashiwana. Ovatoloki vahapu va tya ngaho ova li va tula eemwenyo davo moshiponga. Ongeleka oya li ye shi yemba filufilu noya li ya tila molwaashi oya li tai diladila kutya osha nyika oshiponga kovanhu ovatilikalunga okukala ve na Ombiibeli. Eshi Ombiibeli ya enda tai hapupala, ovanhu ova kala noku i lesha. Nomolwaasho, ova li va hovela okukala tave lipula omapulo ngaashi kutya: ‘Omundilo wekoshokifo, okufutila eyapulo lomidimba, ovapapa novafita veengeleka ova popiwa peni mOmbiibeli?’ Ovawiliki vongeleka kava li va hala okupulwa nandenande omapulo a tya ngaho kovanhu vongaho. Ova li va lya meenyadi filufilu. Pashihopaenenwa, ovo va li inava hala okutambula ko omahongo ongeleka ova li va talika ko ve li ovashunimonima, nonande omahongo ayo amwe okwa li a kanghamena komahongo ooAristotle nooPlato, ovo va li ko nale fimbo Jesus Kristus ine uya kombada yedu. Vamwe ova li va tokolelwa efyo kongeleka, ndele tava dipawa kEpangelo. Ashishe osho okwa li tashi ningwa nelalakano lokushololifa ovanhu vaha leshe Ombiibeli novaha kale tava pulapula shi na sha nomahongo ongeleka. Omhangela oyo oya li ya pondola ngoo, ndele opa li ovatilikalunga vamwe ovaladi ovo va li va tokola okuheliyandja kuBabilon Shinene. Molwaashi ova li va makela Eendjovo daKalunga, ova li va halelela okulihonga shihapu. Osho osha li tashi pale ondjila yokudja mo moukwatwa womalongelokalunga oipupulu.

14. (a) Oshike sha li sha kwafela vamwe va kale ve na eudeko lashili lOmbiibeli lwopexulilo lomido 1800? (b) Hokolola nghee omumwatate Russell a enda ta kongo oshili.

14 Vahapu ovo va li va fya enota loshili yOmbiibeli ova li va ya onhapo koilongo oko ongeleka ya li itai dana lela onghandangala. Ova li va hala okukala tava lesha nokukonakona Ombiibeli va manguluka nokuhepaululila vamwe osho tave lihongo, ndele hakukala tava lombwelwa osho ve na okwiitavela. Lwopexulilo lomido 1800, Charles Taze Russell noovakwao vamwe, ovo va li mushimwe shomoilongo oyo, koAmerika, ova li va tota po okangudu kokukonakona Ombiibeli palandulafano. Potete, elalakano lomumwatate Russell ola li okutala kutya elongelokalunga lilipi tali hongo oshili. Okwa li a yelekanifa noukeka osho omalongelokalunga e lili noku lili taa hongo, mwa kwatelwa naao ehe fi opaKriste, naasho Ombiibeli tai hongo. Divadiva, okwa li a mona kutya omalongelokalunga aeshe oo itaa tu kumwe filufilu naasho Ombiibeli tai hongo. Pomhito imwe, Russell okwa li a ka kundafana novawiliki vomalongelokalunga Oukwakriste vomoshitukulwa shavo ta diladila kutya shuude otava ka tambula ko oshili oyo ye navakwao ve lihonga mOmbiibeli noku ke i honga ovakwaneongalo vavo. Ndele ovawiliki vomalongelokalunga kava li va tambula ko omaetepo oo. Ovakonakoni vOmbiibeli ova li ve shi mona mo kutya itava dulu okuhumbata ondjoko imwe naavo va kanyatela komalongelokalunga oipupulu. — Lesha 2 Ovakorinto 6:14.

15. (a) Ovakriste ova ile naini moukwatwa waBabilon Shinene? (b) Omapulo elipi taa ka nyamukulwa moshitukulwa tashi landula ko?

15 Fiyo opapa, otwa mona kutya Ovakriste vashili ova ile moukwatwa waBabilon diva konima eshi ovayapostoli aveshe va fya. Ashike ope na natango omapulo oo a pumbwa okunyamukulwa: Oumbangi wa wedwa po ulipi tau ulike kutya momido omulongo odo da tetekela 1914, ovavaekwa ova li tava ende tava manguluka mo moukwatwa waBabilon Shinene, ndele kava li tava i mo pefimbo olo? Mbela oshoshili ngoo kutya Jehova ka li a hokwa ovapiya vaye eshi oilonga yavo yokuudifa pefimbo lOita yOtete yOunyuni ya li tai shongola? Oshoshili ngoo kutya ovamwatate vamwe pefimbo olo ova li va nyona efinamhango lopaKriste lokuhakufa ombinga moita, nonokutya Jehova ka li e va hokwa? Ngeenge Ovakriste ova ile moukwatwa waBabilon Shinene mefelemudo eti-2 O.P. okuyuka komesho, ova ka mangululwa naini? Omapulo oo a fimanenena otaa ka kundafanwa moshitukulwa tashi landula ko.