Kal idhi e weche manie iye

Kal idhi kama ochanie weche mantie

MOA E GIWA MACHON

“Jolendo mag Pinyruoth e Piny Britain—Meduru Kinda Maru!!”

“Jolendo mag Pinyruoth e Piny Britain—Meduru Kinda Maru!!”

NOJIW jolendo man Britain niya: “Jolendo mag Pinyruoth e Piny Britain​—Meduru kinda Maru!!” (Informant, * Desemba 1937, gocho mar London) Ne nitie wich matin ma ne yudore e iye ma ne wacho ni: “Onge Medruok Moro Amora ma Osebedoe Kuom Higni Apar.” Ripod tij lendo mar higni apar kochakore higa mar 1928 nyaka higa mar 1937 nonyiso ni mano en adier.

BE EN ADIER NI JOPAINIA NE NG’ENY?

Ang’o momiyo kinda ma ne itimogo tij lendo e piny Britain nodok chien? Kanyakla mang’eny ne ok osebedo ka timo dongruok kuom higni mathoth. E wi mano, ofis ma Britain ne ong’ado ni ne ginyalo mana siro jopainia ma dirom 200 kende ma ne lendo e alwora ma ne ok lendie ahinya to ok jopainia ma ne dwaro lendo gi kanyakla. Kuom mano, ofis ne onyiso joma ne dwaro bedo jopainia ni jopainia koro ne ok dwarre e piny Britain omiyo ne ginyalo dhi e pinje mamoko mag Ulaya. Jopainia mang’eny notimo kamano, kendo ne gidhi e pinje kaka France kata obedo ni ne ok ginyal wacho dhok miwacho e pinjego.

‘NOJIWWA NI WATIM KINDA’

Sula moro e Informant ma 1937 nojiwo jolendogo ni gimed kinda margi mondo gilend kuom seche milion achiel e higa mar 1938. Mano ne nyalore ka jolendo ma ok gin jopainia olendo kuom seche 15 e dwe to jopainia olendo kuom seche 110 e dwe. Achiel kuom paro ma nong’adnegi ne en ni gibed gi grube mag lendo ma jalendo ne bedo gi odiechienge mag lendo kuom seche abich kendo gibed gi kinda mar dok timo limbe ahinya ahinya e seche mag odhiambo e kor juma.

Jopainia ma nochiwore nolendo gi kinda

Yo ma nojiwgo tij lendono nomoro jolendo mang’eny. Nyaminwa miluongo ni Hilda Padgett  * nowacho kama: “Ofis maduong’ nojiwowa ni watim kinda, ma en gima ne wasebedo ka wagombo ahinya kendo timo kamano nokelo nyak maber miwuoro.” Nyaminwa E. F. Wallis nowacho niya: “Wach mar lendo kuom seche abich e odiechienge moko ne ber! Onge gima ber minyalo pim gi riyo odiechieng’ mangima e tij Ruoth . . . Kata obedo ni ne waduogo ka waol, mor to ndi!” Owadwa miluongo ni Stephen Miller bende ne oneno ni tij lendo onego otim mapiyo adier kendo nokawo okang’ mar timo kamano. Nodwaro ni ochiwre ka ne pod en gi nyalo mar timo kamano! Oparo kaka ne gidhiga lendo odiechieng’ mangima ka giriembo ndigni kod kaka ne gitugo ne ji twege momaki e seche mag odhiambo. Ne gilendo gi kinda ahinya ka giting’o otese madongo mondikie wach ma gilando kendo ne gichiwo gasede e nderni.

Gocho mar Informant bende nojiwo jolendo kama: “Wadwaro jopainia 1,000.” Jopainia koro ne ok onego bed ni lendo mabor gi kanyakla, kar mano, nonego gilend gi owete gi nyimine manie kanyakla mondo kanyaklago obed motegno. Nyaminwa miluongo ni Joyce Ellis wacho kama: “Owete mang’eny nochako chiwore mondo gibed jopainia. Kata obedo ni ne an mana jahigni 13 kende e kindeno, nadwaro bedo painia.” Nobedo painia e dwe mar Julai 1940, ka ojahigni 15. Peter, ma bang’e ne okendo Joyce bende ne omedo kinda mare e tij lendo mi ochako paro kabe onyalo bedo painia. E dwe mar Jun 1940, ka ne en jahigni 17, noriembo ndiga kuom kilomita 105 nyaka Scarborough mondo odhi obed painia kono.

Cyril gi Kitty Johnson ne gin jopainia ma nochiwore gi chunygi duto. Ne giuso odgi kod gigegi mamoko mondo giyud kaka gikonyore sama gin jopainia. Cyril noweyo tije mar andika, kae to bang’ dwe achiel ne gibedo jopainia. Owacho kama: “Ne wan gadier ni ne watimo yiero makare. Ne watimo kamano ka wahero.”

JOPAINIA YUDO KUONDE MA GINYALO DAKIE

Kaka kwan ma jopainia ne medore mapiyo, owete ma ne tayo nochako manyo yore ma ne ginyalo konyogigo. Jim Carr, ma ne en jarit-alwora e higa mar 1938, notimo kaka ofis nowacho ni mondo omany ne jopainia kuonde ma ne ginyalo dakie a taonde. Nojiw jopainia ni mondo gidag e grube kendo gilend kanyachiel, nikech timo kamano ne dhi miyo ngima ok bed matek ahinya ne jopainiago. E taon mar Sheffield, owete nopango ot maduong’ kendo noyier owadwa moro mondo ota weche kanyo. Kanyakla ma ne ni e alworano e ma ne golo chiwo ma chulo odno kendo ne gichiwo gik ma ne itiyogo kaka kombe kod mesa. Owadwa Jim nowacho niya: “Ng’ato ka ng’ato ne temo mondo chenrono odhi maber.” Jopainia apar nodak e odno kendo ne gitimo gik motudore gi weche lamo. Owadwa Jim medo wacho niya “Jopainiago ne nono ndiko modiechieng’ gokinyi kapok gimetho,” kae to “gidhi lendo kuonde mopogore opogore e taondno.”

Jopainia mang’eny nochiwore mar lendo e piny Britain

Jolendo kaachiel gi jopainia notimo mana kaka nojiwgi ma gilendo kuom seche milion achiel higa mar 1938. Ne nitie dongruok maduong’ ahinya e tij lendo. Kuom higni abich kende, kwan mar jolendo e piny Britain nomedore chiegni nyadidek. Chiwruok ma kamano ne tij lendo noiko jotich Jehova mondo ginyagre gi pek ma ne gidhi romogo e kinde lweny ma ne ni nyime.

E kindegi bende, kwan mar jopainia e piny Britain pod medore kaka lweny mar Har–Magedon medo sudo machiegni. Kwan mar jopainia osedhi malo ahinya kuom higni apar mokalo kendo e dwe mar Oktoba 2015 kwanno nochopo 13,224. Jopainiago ong’eyo maber ni onge tich machielo maberie moloyo tiyo ne Jehova gi thuologi duto.

^ par. 3 Bang’e ne oluonge ni Tijwa mar Pinyruoth.

^ par. 8 Mnara wa Mlinzi ma Oktoba 1, 1995, ite mar 19-24, oting’o sigand ngima mar Nyaminwa Padgett.