Inda koshikalimo

Inda koshikalimo

OSHIPALANYOLE SHOKOMBADA | OSHALI YA DENGA MBADA ILIPI I DULE EESHALI ADISHE?

Okukonga oshali oyo ya denga mbada

Okukonga oshali oyo ya denga mbada

Kashipu okukongela umwe oshali oyo ta dulu okukala a tala ko ya denga mbada. Ongushu yoshali ohai kala ye likolelela kwaao te i pewa. Ashike otashi dulika oshali i kale ya denga mbada komunhu wonhumba, ndele umwe ke wete ya denga mbada.

Pashihopaenenwa, omunyasha womido omulongo nasha otashi dulika a kale e udite kutya oshikwaelektronika osho shi li pefimbo osho tashi kala oshali ya denga mbada kuye. Mepingafano naasho, omukulunhu otashi dulika a kale a halelela okupewa oshali tai kumu omaliudo, ngaashi oshinima shonhumba osho sha kala sha tuvikilwa mepata. Momaputuko amwe, ounona novakulunhu ove hole okupewa eeshali doimaliwa, naasho ohashi va pe omhito va ka konge osho va hala.

Nonande oshi li eshongo, vahapu ohava kala tava diladila okukonga oshali ya denga mbada oyo tava dulu okupa umwe oo e likalekelwa. Nonande ihashi kala shipu okumona oshali ya tya ngaho, okukaleka momadiladilo oitwa yonhumba otaku dulu oku shi ningifa shipu tu pondole. Natu ka kundafaneni oitwa inhe oyo tai dulu okweetela ehafo oo a pewa oshali.

Osho vamwe va hala okupewa. Omulumenhu oo hadi koBelfast, koNorthern Ireland, okwa li a pewa ombasikela eshi a li e na omido 10 ile 11 lwaapo, nokwa ti kutya oya li oshali ya denga mbada kuye. Omolwashike mbela? Okwa ti: “Onda li nde i hala neenghono.” Osho otashi yandje oumbangi kutya osho omunhu a hala osho hashi holola kutya ota ka kala a lenga oshali yonhumba ile hasho. Onghee diladila kombinga yomunhu oo wa hala okupa oshali. Kendabala okumona kutya omunhu oo wa hala okupa oshali okwa lenga shike, molwaashi osho a lenga osho ha kala luhapu a hala. Pashihopaenenwa, ovanamido luhapu ove hole okukala efimbo novapambele vavo. Otashi dulika ve hole okutalelwa po luhapu kovana nokoutekulu. Okuya mefudo pamwe novanamido otashi dulika ve ke shi tale ko shi li oshali ya denga mbada kuvo i dule eeshali adishe.

Osha fimana okupwilikina nawa kuvamwe opo tu shiive kutya ova hala shike. Ombiibeli otai tu ladipike tu kale hatu ‘endelele okupwilikina, nokuliteelela mokupopya.’ (Jakob 1:19) Ngeenge to kundafana nookaume ile novapambele voye monghalamwenyo yakwalukeshe, kala ho pwilikine nawa koinima oyo tava popi, naasho otashi ka ulika kutya ove hole shike nove tonde shike. Kungaho, oto ka dula oku va pa oshali oyo tava ka hafela.

Osho umwe a pumbwa. Oo to pe oshali oha kala a hafa neenghono ngeenge owe mu pa osho a li a pumbwa nokuli nonande kashi fi shondilo. Ndele mbela ongahelipi to dulu okushiiva osho umwe a pumbwa?

Otashi dulika shi kale tashi monika sha fa shipu okupula umwe osho a pumbwa ile osho a hala. Ashike, osho ihashi hafifa ovayandji veeshali vahapu, molwaashi ove hole okupa vamwe eeshali doinima oyo va pumbwa inave di teelela. Natango, nonande vamwe otashi dulika va popye va manguluka kombinga yaasho ve hole naasho vehe hole, luhapu ihava popi osho va pumbwa.

Onghee hano, kala ho konene nokudidilika eenghalo davamwe. Mbela ope na omunyasha wonhumba, omukulunhu, omunhu ina hombola ile ina hombolwa, a hombola ile a hombolwa, a teya ohombo, a filwa kaume kaye kopahombo, ha longo, ile a pendjelwa? Kala to diladila koshali oyo tai dulu okuwanifa po eemhumbwe dovanhu ovo ve li meenghalo donhumba.

Opo u shiive ile u ude kutya omunhu oo wa hala okupa oshali okwa pumbwa shike, pula vamwe ovo va li monghalo ya fa yaye. Otashi dulika ve ku lombwele kombinga yeemhumbwe de likalekelwa odo inadi shiivika naanaa kuvamwe. Ngeenge owa udu omaetepo avo, oto ka dula okuyandja oshali oyo tai ka wanifa po omhumbwe yavamwe oyo va li inava diladila.

Efimbo. Ombiibeli oya ti: “Ondjovo oiwa ngahelipi pefimbo layo!” (Omayeletumbulo 15:23) Omushangwa oo otau ulike kutya efimbo olo hatu popi eendjovo ohali ti sha. Osho osha faafana yo neenghatu detu. Ngaashi ashike eendjovo da popiwa pefimbo la wapala tadi dulu okukala dihafifa neenghono kwaao te di pwilikine, oshali ya yandjwa pefimbo la wapala ile pomhito ya wapala otai dulu okweetela oo e i pewa ehafo linene.

Ope na eemhito dihapu omo hatu dulu okuyandja eeshali. Pashihopaenenwa, ngeenge kaume ketu ta hombola ile ta hombolwa, omunyasha ta mane ofikola, ile omukulukadi a hombolwa e li pokumona okaana. Vamwe ohava mono shiwa okukala ve na omusholondodo woiningwanima ye likalekelwa oyo tai ka ningwa momudo tau landula ko. Kungaho, otava dulu okuninga omalongekido komesho yefimbo kutya oshali ilipi tai wapalele pomhito keshe. *

Inatu pumbwa ashike okuyandja eeshali peemhito de likalekelwa. Ohatu dulu okumona ehafo olo hali di mokuyandja efimbo keshe. Ashike otwa pumbwa okukala twa lungama. Pashihopaenenwa, ngeenge omulumenhu okwa pe omukainhu oshali nopehe na etomheno la sha loku shi ninga, omukainhu otashi dulika a fike pexulifodiladilo kutya omulumenhu oo okwe mu hala. Oshali ya tya ngaho otai dulu okweetifa okuhaudafana ile omaupyakadi, okuninga shapo ei yandja nelalakano olo nonelinyengotomheno la yuka. Osho otashi ulike kutya otwa pumbwa okukundafana oshitwa shimwe vali sha fimana, omalinyengotomheno a yuka.

Omalinyengotomheno omuyandji. Ngaashi oshihopaenenwa sha dja ko tashi shi ulike, oshiwa okudiladila shi na sha nongeenge oo ta pewa oshali ita ka fika pexulifodiladilo la puka li na sha nomuyandji. Mepingafano naasho, omuyandji oku na okukonakona omalinyengotomheno aye. Nonande ovanhu vahapu ohava diladila kutya omalinyengotomheno avo e na sha nokuyandja eeshali okwa yuka, vahapu ohava yandje eeshali pomafimbo onhumba momukokomoko wodula molwaashi va fininikwa ve shi ninge. Vamwe ohava yandje nelalakano opo va kale tava ungaungwa navo monghedi ye likalekelwa ile va pewe sha.

Oshike to dulu okuninga po opo u shilipaleke kutya oto yandje oshali nelinyengotomheno la yuka? Ombiibeli oya ti: “Ashishe nashi longwe mohole.” (1 Ovakorinto 16:14) Ngeenge oto yandje we linyengifwa kohole nokokunakonasha naumwe, oshali yoye otai ka tambulwa ko nehafo, noto ka mona ehafo linene olo hali di mokuyandja nehalo liwa. Ngeenge to yandje tashi di komutima, oto hafifa yo Tate yetu womeulu. Omuyapostoli Paulus okwa pandula Ovakriste vomuKorinto shonale eshi va li va yandja nehalo liwa nova yambidida nehafo oilonga yokuyandja oikwafa omolwOvakriste vakwao vokuJudea. Paulus okwe va lombwela a ti: “Kalunga e hole ou ta yandje nehafo.” — 2 Ovakorinto 9:7.

Okuyandja elitulemo koitwa oyo twa kundafana otaku dulu oku ku kwafela neenghono opo u yandje eeshali odo tadi hafifa vamwe. Oitwa oyo nosho yo imwe vali oya dana onghandangala melongekido laKalunga li na sha novanhu opo va dule okupewa oshali ya denga mbada i dule eeshali adishe. Ohatu ku ladipike u ka leshe kutya oshali oyo oilipi mokulesha oshitukulwa sha landula ko.

^ okat. 13 Ovanhu vahapu ohava yandje yo eeshali momafiku omadalo nomomadano omafiku omafudo. Ashike eemhito da tya ngaho luhapu oda kwatela mo eenghedindjikilile odo dihe li metwokumwe naasho Ombiibeli tai hongo. Tala oshitukulwa “Ovaleshi tava pula — Ovakriste ove na ngoo okudana Okrismesa?” shi li moshifo eshi.