1. Njika dibie̱, so̱ṅtane̱, na ngudi be betańsedi Yehova a bolino̱ moto e?

YEHOVA a boli bato ba benama dibie̱, so̱ṅtane̱, na ngudi be betańsedi ponda a wekino̱ babo̱. A boli biso̱ dibie̱ o buka mitakisan na o weka myano ońola kie̱le̱ ni maye̱. (Min. 2:11) A boli biso̱ ngudi o tongwe̱le̱ myano masu, nika e mongwane̱ ná di we̱le̱ bola o bupe̱ mambo ma bwam. (Fil. 2:13) A boli pe̱ biso̱ doi la mulema nika ńe nde dibie̱ di yabane̱no̱ o bia jemba bwam na bobe—lena le ná longwane̱ biso̱ o banga bola bobe na o po̱ngulane̱ mawuse̱ masu ke̱ di wusi.—Rom. 2:15.

2. Ne̱ni Yehova a mengane̱no̱ biso̱ ná di bolane̱ mabea a bolino̱ biso̱ e?

² Yehova a mengane̱ biso̱ ná di bolane̱ dibie̱ lasu, so̱ṅtane̱ lasu, na ngud’asu ńai a bwam. Ońola nje e? Ońolana a to̱ndi biso̱, a bi pe̱ ná bolane̱ la man mabea di mawanea biso̱ mutam. Tongwea n’Eyal’ao, Yehova a mome̱le̱ biso̱ ponda te̱ ná di bolane̱ dibie̱ lasu, so̱ṅtane̱ lasu, na ngud’asu bwam. K’eyembilan, di malanga o Betiledi ba Bonahebe̱r ná: “Dutea na  ngiń’ebolo ba matombwane̱”; na “to̱ nje dia lo̱ngo̱ leno̱ ná di bola, bola mo̱ na ngudi ńe̱se̱.” (Min. 21:5; Mul. 9:10) Betiledi ba Grikia ba Kriste̱n be malangwea biso̱ ná: “Kana di be̱nno̱ ponda, ese̱le̱ biso̱ di boleye bato be̱se̱ bwam”; na “lo bolea mō̱ na nune̱, moto te̱ kaponda jabea a kusino̱.” (Gal. 6:10; 1 Pet. 4:10) E me̱ne̱ne̱ so̱ ná bwē ná, Yehova a mapula ná di bole nje jeno̱ ná di we̱le̱ ońola bwam ba biso̱me̱ne̱ na bwa bane̱.

3. Njika myoyo bana ba bato ba be̱nno̱ e?

³ Nde, Yehova a bi ná bana ba bato ba be̱n myoyo. Di si be̱n ngudi o bo̱le̱ ka ni titi ke̱nge̱nge̱, bobe, na kwedi; to̱ no̱ngo̱ bedomsedi o epol’a bape̱pe̱, ońolana be̱se̱ ba be̱n wonj’a bepo̱sedi. (1 Ki. 8:46) To̱ di po̱ pe̱ nde o be̱ne̱ so̱ṅtane̱ na dibie̱ la longe̱ ne̱ni, di me̱nde̱ te̱ nde be̱ ka bana basadi o mbasanedi ma Yehova.—Yes. 55:9.

4. Nje di me̱nde̱no̱ jombwea o din jokwa e?

⁴ E be̱ o to̱ njika bete̱medi nde, e mapula ná di se̱me̱ye̱ o bediedi ba Yehova, di lakisane̱ ná a me̱nde̱ sue̱le̱ biso̱ na bolea pe̱ biso̱ nje di titino̱ ná di bolea biso̱me̱ne̱. Nde to̱ná di lakisanno̱ mo̱, di bole nje yangame̱n bupisane̱ ngud’asu o buka mitakisan na jongwane̱ pe̱ bane̱. (Langa Myenge 37:3.) O pe̱m n’esungu, e mapula o mulemlem ma ponda ná di ‘lakisane̱ Yehova, di bole pe̱ bwam’; e mapula ná di “dangweye o mbale̱.” Jombwea din to̱ti, je̱ne̱ te̱ nje jeno̱ ná jokwa na byembilan ba Noa, David, na bane̱ baboledi ba jemea ba Loba bena ba ta ba lakisane̱ Yehova, ba bola pe̱ nje yangame̱n. Ka nje te̱ di me̱nde̱no̱ je̱ne̱, e ta e pula ná ba bie jemba nje ba si wusano̱ bola na nje ba wusano̱ bola, denge̱ ba mabola nikame̱ne̱.

5. Tele̱ye̱ o njika bete̱medi Noa a tano̱.

⁵ Noa a ta nde a ja o wase ni ta ni “londa na bobe” na musonje. (Bbo. 6:4, 9-13) A ta a bia ná ye̱ke̱i te̱ Yehova a me̱nde̱ ńamse̱ ni was’a bobe buńa bō̱. Nde to̱ na nika, ma mambo ma bobe ma ta masine̱le̱ Noa mulema. O be bete̱medi, Noa embi ná mambo mō̱ ma ta mena a si wusano̱ bola na mena a wusano̱ bola.

6, 7. (a) Nje Noa a si wusano̱ bola e? (b) Ne̱ni bete̱medi basu beno̱ bowan na ba Noa e?

 ⁶ Nje Noa a si wusano̱ bola: To̱ná Noa a langono̱ na jemea mwe̱ndi ma jome̱le̱ ma Yehova, a si wusa ńakisane̱ bato ba bobe ba ta ba dinge̱le̱ mo̱ ná ba kase mu mwe̱ndi, to̱ bola ná Mpupe mu ye oboso ba ponda. Noa a ta angame̱ne̱ lakisane̱ ná Yehova a me̱nde̱ ne̱nge̱ kakane̱ lao la bo̱le̱ bobe o wase, a dube̱ pe̱ ná Loba a me̱nde̱ bola nika o ponda ni te̱nge̱n.—Bbo. 6:17.

⁷ Biso̱ pe̱ je nde o wase ni londi na bobe, ńena di bino̱ ná Yehova a kakane̱ o ńamse̱. (1 Yohane 2:17) Nde oboso ná nika e mapo̱, di titi ná di ńakisane̱ bato o kasa “myango ma bwam ma Janea.” Di titi pe̱ to̱ ná di bola to̱ lambo o pomane̱ wana “ndenge̱ ninde̱ne̱.” (Mat. 24:14, 21) Ka Noa, di be̱ne̱ dube̱ loú, di lakisane̱ pe̱ ná son a ponda Loba a mala ńamse̱ ńabobe. (Mye. 37:10, 11) Je mbaki ná pond’a beńamsedi ba nin was’a bobe e dongame̱n te̱, Yehova a si me̱nde̱ jese̱le̱ ná e bate wala oboso to̱ buńa bō̱.—Hab. 2:3.

8. Ne̱ni Noa a te̱se̱no̱ mulema o nje a wusano̱ bola e? (Ombwa duta la bebotedi ba jokwa.)

⁸ Nje Noa a wusano̱ bola: O mulopo ma jese̱le̱ ná a bo̱be ońola nje a si wusano̱ bola, Noa a te̱se̱ nde mulema o nje a wusano̱ bola. Ka “mulangwed’a te̱me̱ la sim,” Noa a lango na jemea mwe̱ndi ma jome̱le̱ mu bolabe̱ mo̱. (2 Pet. 2:5) Ye̱ke̱i te̱ bola la nika longwane̱ Noa o kombe̱ dube̱ loú. O sumo te̱ belangwedi ba myango ma bwam, Noa a bolane̱ pe̱ ngiń’ao ńa mison na dibie̱ lao la bo̱ngo̱ o londise̱ m’bē̱ Loba a bolino̱ mo̱ ma longa elimbi.—Langa Bonahebe̱r 11:7.

9. Ne̱ni jeno̱ ná jembilane̱ eyembilan a Noa e?

⁹ Kana Noa, di mawe̱ o “benga be̱ ngińa o ebol’a Sango ponda ye̱se̱.” (1 Kor. 15:58) Y’ebolo ye ná e be̱ ya longa na bongwa la mandabo ma jowe̱, bola la wame̱ne̱ na jemea la wonja o jongwane̱ o mako̱to̱ne̱ mande̱ne̱ na masadi, ebolo o Bete̱l, to̱so̱ o wum’ebol’a betukwedi. Omo̱ń a me̱se̱, di te̱ dikalo na ngińa, kana di bino̱ ná di moúse̱ dube̱ lasu ońola kie̱le̱ ni maye̱. Munańango mō̱ ńa jemea mo̱ ná: “O malangwea te̱ bane̱ jombwea minam ma Janea la Loba, o maso̱ ná ba ba masengane̱ wa ba si be̱n dipita to̱ diwo̱, ba me̱ne̱ pe̱ nde  ná mitakisan mabu mi si me̱nde̱ be̱ne̱ su.” Na mbale̱, no̱ngo̱ la dongo o ebol’a dikalo di mabata joúse̱ dipita lasu la kie̱le̱ ni maye̱, na bamse̱ pe̱ bedomsedi basu o tika ńa mīla ma pembisan a longe̱.—1 Kor. 9:24.

10. Langwa o njika bete̱medi David a tano̱.

¹⁰ Yehova a ta a bele̱ Kiṅe̱ David ná “moto kaponda mulema mam.” (Bebolo 13:22) David a ta jemea o mińa me̱se̱ ma longe̱ lao. To̱ na nika, a ta a bola bobe bonde̱ne̱; a wite̱ musonje na Batseba. A bati pe̱ ńamse̱ mambo ponda a kekino̱ wuta bobe bao, a weka mwano ná Uria mom’a Batseba a bwabe̱ o bila. David a lomane̱ na mo̱me̱ne̱ Uria kalat’a kwed’ao o dia lao la mo̱me̱ne̱! (2 Sam. 11:1-21) Bobe ba David bo timbi te̱ nde po̱ o mwe̱ne̱n. (Marko 4:22) Nje David a bolino̱ ponda nika e so̱be̱no̱ e?

11, 12. (a) Ombusa mo̱ ko̱ o bobe, nje David a si wusano̱ bola e? (b)  Jate̱le̱ te̱ ombusa biso̱ bola diwuse̱ dinde̱ne̱, je ná di be̱ mbaki ná Yehova a me̱nde̱ bolea biso̱ nje e?

¹¹ Nje David a si wusano̱ bola: David a si wusa dimse̱ nje a bolino̱. A si wusa pe̱ to̱ samba betune ba mawuse̱ mao. Betune bō̱ be bupe̱ mo̱ o mine̱ mińa me̱se̱ ma longe̱ lao. (2 Sam. 12:10-12, 14) A ta so̱ angame̱ne̱ be̱ne̱ dube̱ na lakisane̱ ná ate̱le̱ te̱ na mbale̱, Yehova a me̱nde̱ lakise̱ mo̱, ongwane̱ pe̱ mo̱ o lembe̱ betune ba beboledi bao.

¹² Kana di titino̱ ke̱nge̱nge̱, biso̱ be̱se̱ di mawusa. Mawuse̱ mō̱ me bonde̱ne̱ buka mane̱. Ponda iwo̱ di titi ná di we̱le̱ dimse̱ mawuse̱ masu. Je nde eto̱m o lembe̱ betune bao. (Gal. 6:7) Nde kaponda kakane̱ la Loba, je mbaki ná jate̱le̱ te̱, Yehova a me̱nde̱ sue̱le̱ biso̱ o ponda ndutu—to̱ e be̱ nde ná biso̱me̱ne̱ nde je njo̱m a mitakisan masu.—Langa Yesaya 1:18, 19; Bebolo 3:19.

13. Ne̱ni David a po̱ngulane̱no̱ pe̱te̱ mulatako mao na Yehova e?

¹³ Nje David a wusano̱ bola: David ese̱le̱ ná Yehova ongwane̱ mo̱ o po̱ngulane̱ mulatako mao na mo̱. Ne̱ni e? Laboso, a kasi malea Yehova a bolino̱ mo̱ tongwea na muto̱ped’a mudī Natan. (2 Sam. 12:13) Di bupe̱, a puse̱le̱ Yehova mawuse̱ mao o muka, a lee̱le̱ pe̱ ná a be̱n ńo̱ngi na mbale̱ o do̱lisane̱ pe̱te̱ Yehova. (Mye. 51:2-18) O mulopo ma jese̱le̱ ná bobe bao bo ńo̱se mo̱, David a maki dibie̱. A si boli pe̱ mi milemlem ma mawuse̱ mande̱ne̱. Ombusa mimbu jita, David a wedi ka ńajemea; bebolo bao ba jemea be makabe̱ o bo̱ngo̱ ba Yehova.—Bon. 11:32-34.

14. Nje eyembilan a David e mokwe̱le̱no̱ biso̱ e?

¹⁴ Nje eyembilan a David e mokwe̱le̱no̱ biso̱ e? Di boli te̱ bobe bonde̱ne̱, jangame̱n o jate̱le̱ na mbale̱, di baise̱ pe̱ Yehova milakisan. Di puse̱le̱ mo̱ myobe masu. (1 Yohane 1:9) E mapula pe̱ ná je̱ne̱ batudu, ná ba waneye biso̱ jongwane̱ la mudī. (Langa Yakobo 5:14-16.) Bupe̱ la bete̱sedi ba Yehova, di malee̱le̱ ná di lakisane̱ kakane̱ a bolino̱ o bo̱lise̱ na lakise̱ pe̱ biso̱. E me̱nde̱ be̱ bwam ná ombusa ponda di busane̱ belēdi o mawuse̱ masu, jalane̱ bolea lasu la Yehova oboso, na be̱ne̱ pe̱ dipita di bam la kie̱le̱ ni maye̱.—Bon. 12:12, 13.

15. Nje eyembilan a Hana e mokwe̱le̱no̱ biso̱ e?

¹⁵ We pe̱ ná wo̱nge̱le̱ baboledi ba Yehova bape̱pe̱ ba kwaṅ bena to̱ná ba tano̱ ba lakisane̱ mo̱, ba boli nje yangame̱n. K’eyembilan, Hana a si wusa bo̱le̱ ewombe̱ ao na ngud’ao ńa mo̱me̱ne̱. Nde a ta a lakisane̱ ná Yehova a me̱nde̱ wanea mo̱ belo̱ko̱medi; a bengi nde wala jowe̱ o  tempe̱l na tele̱ye̱ pe̱ Yehova mulema mao o muka. (1 Sam. 1:9-11) Nika e titi nde biso̱ eyembilan a bwam e? Je te̱ owas’a diboa to̱so̱ ná di be̱n te̱ mitakisan mipe̱pe̱ mi buki biso̱, di bambe̱le̱ Yehova mutaka masu, na nin mbaki ná a mombwea biso̱. (1 Pet. 5:6, 7) Di we̱ pe̱ o ngud’asu ná di tombwane̱ ndongame̱n a Kriste̱n na mane̱ mambo ma mudī Yehova a mabolano̱ biso̱.—Bon. 10:24, 25.

16. Nje eyembilan a mudun a moto Samuel e mokwe̱le̱no̱ bayedi e?

¹⁶ Nje bayedi ba jemea beno̱ ná ba bola ke̱ bana babu ba pawe̱ e? Mudun a moto Samuel a si wusa ńakisane̱ bekoke̱le̱ bao ba bana ná ba tingame̱ na bediedi ba te̱me̱ la sim okwe̱le̱no̱ babo̱. (1 Sam. 8:1-3) A bake̱ so̱ nde me̱se̱ o mā ma Yehova. Nde mo̱ Samuel a ta a tika tingame̱ na do̱lisane̱ pe̱ Tet’ao ńe o mo̱ń, Yehova. (Min. 27:11) O nin we̱nge̱, jita la bayedi be Kriste̱n be o mulemlem ma bete̱medi. Ba lakisane̱ ná ka nu sango a muna ńa munia ma muna nu pimbedi, Yehova a le̱le̱m o kasa nuwusi ńena ńate̱le̱. (Lukas 15:20) Nde o niponda pe̱ ba bayedi ba mawe̱ na ngińa o tika be̱ Yehova jemea, na din dipita ná eyembilan abu e me̱nde̱ tute̱le̱ bana babu o timba o dibemba.

17. Ońola nje eyembilan a mutued’a muto e membe̱no̱ biso̱ e?

¹⁷ O̱nge̱le̱ pe̱ mutued’a mukusa ma muto ńa mińa ma Yesu. (Langa Lukas 21:1-4.) A si wusa bola to̱ lambo jombwea beboledi ba bobe be ta be bolane̱ o tempe̱l. (Mat. 21:12, 13) A si wusa pe̱ to̱ bola tobotobo ná a bate be̱ne̱ mo̱ni. To̱ na nika, a tele̱ mulema mao o bola “bepasi ba kapa beba,” bena be ta nde “me̱se̱ a tano̱ a be̱ne̱.” Nu mut’a jemea a lee̱le̱ ná a ta a be̱ne̱ne̱ Yehova lakisane̱ di bo̱le̱. A ta a bia ná a se̱le̱ te̱ pulise̱ mambo ma mudī, Yehova a me̱nde̱ londise̱ ńo̱ng’ao ń’eyobo. Lakisane̱ mu mukusa a tano̱ a be̱ne̱, di tute̱le̱ mo̱ o bola nje e ta e pula o bwam ba sue̱le̱ jowe̱ la mbale̱. Biso̱ pe̱ mulemlem, je mbaki ná di se̱le̱ te̱ pulise̱ Janea la Loba, Yehova a me̱nde̱ jombwea ná di be̱ne̱ nje ye̱se̱ e mapule̱ biso̱.—Mat. 6:33.

18. Bola eyembilan a muboled’a Loba ńa nin pond’asu nu ta nu be̱ne̱ je̱ne̱ la mambo la bwam.

¹⁸ Jita la bonasango na bonańango asu o nin we̱nge̱ pe̱ ba lee̱le̱ ná ba lakisane̱ Yehova mulemlem, ba bola pe̱ nje yangame̱n. Di kwaleye te̱ ońola munasango Malko̱m, ńena nu tiki be̱ jemea nate̱na o kwed’ao o mbu ma 2015. O pambo a ponda ńe̱se̱ bā na munj’ao ba boledino̱ Yehova ba kusi midiyo ma bwam na ma bobe. Mo̱ ná: “Longe̱ le muyo̱mbo̱ ponda iwo̱, na ndutu pe̱ jita, to̱ nje ye ná e po̱ye̱ wa. Nde Yehova a manamse̱ ba bena ba mase̱me̱ye̱ omo̱ń ao.” Malea ma Malko̱m man: “Kane̱ ná o be̱ ko̱di o ebol’a Yehova o boleye pe̱ mo̱ na ngud’ango̱ ńe̱se̱. We̱le̱ nde wame̱ne̱ mususu o nje weno̱ ná o bola, seto̱ o nje o titino̱ ná o bola.” *

19. (a) Ońola nje te̱xt asu ńa mbu ma 2017 e te̱nge̱nno̱ e? (b) Ne̱ni o me̱nde̱no̱ we̱le̱ te̱xt a mbu ma 2017 o ebolo o longe̱ lo̱ngo̱ e?

¹⁹ Nika nin wase e ‘mabengano̱ nde be̱ bobe,’ jengane̱ biso̱me̱ne̱ ná mitakisan pe̱ mi me̱nde̱ bata be̱ bonde̱ne̱. (2 Tim. 3:1, 13) Ye so̱ mweńa we̱nge̱ buka o mińa mi tombi ná di s’ese̱le̱ ná mi mitakisan mi ńo̱se biso̱. O diwengisan, di be̱ne̱ne̱ Yehova lakisane̱ di bam, di bole pe̱ to̱ nje yangame̱n kaponda ngud’asu. Te̱xt asu ńa mbu ma 2017 e te̱nge̱n so̱ o kwala ná: “Lakisane̱ Yehova, o bole bwam”!—Mye. 37:3.