1. S katerimi izrednimi sposobnostmi je Jehova ustvaril ljudi?

JEHOVA je ljudi ustvaril z izrednimi sposobnostmi. Dal nam je zmožnost razmišljanja, da lahko rešujemo težave in načrtujemo za prihodnost. (Preg. 2:11) Dal nam je moč, da lahko izpolnimo svoje načrte, in nam pomaga dosegati ustrezne cilje. (Fil. 2:13) Prav tako nas je ustvaril z vestjo, prirojenim čutom za to, kaj je prav in kaj narobe. Ta nam pomaga, da se ogibamo slabega in popravimo napake, kadar nam spodleti. (Rim. 2:15)

2. Kaj Jehova pričakuje glede tega, kako bomo uporabljali svoje sposobnosti?

² Jehova od nas pričakuje, da svoje sposobnosti dobro uporabljamo. Zakaj? Ker nas ljubi in ker ve, da bomo zadovoljni, če bomo ta darila izkoristili. Po svoji Besedi nas neprestano opominja, naj svoje sposobnosti uporabimo v dobro. Na primer, v Hebrejskih spisih beremo »Načrti marljivega vedno prinašajo korist« in »Vse delo, ki ti pride pod roko, opravi z vso svojo močjo«. (Preg. 21:5; Prid. 9:10) V Krščanskih grških spisih pa beremo »Dokler je torej čas še  ugoden, delajmo dobro vsem« in »Strezite drug drugemu – vsak z darom, ki ga je pač prejel«. (Gal. 6:10; 1. Pet. 4:10) Očitno Jehova želi, da storimo vse, kar lahko, da koristimo sebi in drugim.

3. Katere omejitve imamo ljudje?

³ Obenem pa Jehova ve, da imamo ljudje omejitve. Sami od sebe nikakor ne moremo odstraniti nepopolnosti, greha in smrti. Poleg tega ne moremo nadzorovati drugih ljudi, saj imamo vsi svobodno voljo. (1. kra. 8:46) In ne glede na to, koliko spoznanja ali izkušenj si pridobimo, bomo v primerjavi z Jehovom vedno kakor otroci. (Iza. 55:9)

4. Kaj bomo pregledali v tem članku?

⁴ V vseh okoliščinah se moramo za vodstvo zanašati na Jehova. Zaupati mu moramo, da nas bo podpiral in naredil za nas to, česar mi ne moremo. Obenem pa bi morali sami narediti vse, kar lahko. Ustrezno naj bi torej ukrepali, da bi rešili težave in pomagali drugim. (Beri Psalm 37:3.) Na kratko povedano, pomembno je, da zaupamo v Jehova in delamo dobro ter ravnamo zvesto. V zvezi s tem preglejmo, kaj se lahko naučimo od Noeta, Davida in drugih zvestih Božjih služabnikov, ki so se zanašali na Jehova in ustrezno ukrepali. Kot bomo videli, je k temu spadalo to, da so znali razlikovati med tem, česar niso mogli storiti, in tem, kar so lahko storili, ter so v skladu s tem tudi ukrepali.

5. Opiši, v kakšnih razmerah je živel Noe.

⁵ Noe je živel v času, ko je bila zemlja »polna nasilja« in nemorale. (1. Mojz. 6:4, 9–13) Vedel je, da bo Jehova takratnemu hudobnemu svetu navsezadnje naredil konec. Kljub temu so ga takšne brezbožne razmere gotovo žalostile. V teh okoliščinah se je zavedal, da nekaterih stvari ne more narediti, medtem ko druge lahko.

6., 7. a) Česa Noe ni mogel storiti? b) Kako so naše razmere podobne Noetovim?

⁶ Česa Noe ni mogel storiti: Čeprav je Noe zvesto oznanjal Jehovovo svarilno sporočilo, ni mogel prisiliti hudobnih ljudi, naj sprejmejo to sporočilo, niti ni  mogel povzročiti, da bi potop prišel nekoliko prej. Noe je moral zaupati, da bo Jehova izpolnil svojo obljubo in naredil konec hudobiji, ter verjeti, da bo Bog to storil ob ravno pravem času. (1. Mojz. 6:17)

⁷ Tudi mi živimo v svetu, ki je poln hudobije, in poznamo Jehovovo obljubo, da ga bo uničil. (1. Jan. 2:17) Toda ljudi ne moremo prisiliti, naj sprejmejo »dobro novico o kraljestvu«. In prav nič ne moremo storiti, da bi pospešili začetek »velike stiske«. (Mat. 24:14, 21) Tako kot Noe potrebujemo močno vero in moramo zaupati, da bo Bog kmalu posredoval. (Ps. 37:10, 11) Prepričani smo, da Jehova ne bo dovolil, da bi ta hudobni svet obstajal samo en dan dlje, kot se je namenil. (Hab. 2:3)

8. Kako se je Noe osredinil na to, kar je lahko storil? (Glej sliko pri naslovu.)

⁸ Kaj je Noe lahko storil: Noe ni dovolil, da bi bil potrt zaradi tega, česar ni mogel storiti, ampak se je osredinil na to, kar je lahko storil. Kot »oznanjevalec pravičnosti« je zvesto razglašal Jehovovo svarilno sporočilo. (2. Pet. 2:5) Nedvomno mu je to pomagalo, da je ohranjal močno vero. Noe pa ni samo oznanjeval. Svoje fizične in umske sposobnosti je uporabil tudi za to, da je zgradil barko, kot mu je naročil Bog. (Beri Hebrejcem 11:7.)

9. Kako lahko posnemamo Noeta?

⁹ Podobno kot Noe si tudi mi prizadevamo, da smo »zelo zaposleni v Gospodovem delu«. (1. Kor. 15:58) Sem lahko spada gradnja in vzdrževanje prostorov za čaščenje, prostovoljna pomoč na zborih in zborovanjih ali pa delo v podružničnem uradu oziroma dislocirani prevajalski pisarni. Predvsem pa smo zaposleni z oznanjevanjem, saj vemo, da nam to krepi upanje na prihodnost. Neka zvesta sestra se je glede tega takole izrazila: »Ko se z drugimi pogovarjam o blagoslovih Božjega kraljestva, [. . .] vidim, da nimajo nikakršnega upanja ter da na svoje težave gledajo kot na nekaj trajnega.« Oznanjevanje nam prav zares ojača pozitiven pogled na prihodnost pa tudi odločenost, da  se v tekmi za življenje ne bomo vdali. (1. Kor. 9:24)

10. Opiši, kaj se je zgodilo Davidu.

¹⁰ Jehova je kralja Davida opisal kot moža, ki je po volji njegovemu srcu. (Apd. 13:22) David se je, gledano na splošno, v življenju izkazal za zvestega. Kljub temu je ob neki priložnosti resno grešil. Prešuštvoval je z Batšebo. Stvari je še poslabšal, ko je skušal greh prikriti tako, da je uredil, da je bil njen mož Urija ubit v boju. Po Uriju je celo poslal pismo, ki se je na koncu izkazalo za smrtno obsodbo tega moža! (2. Sam. 11:1–21) Toda nazadnje sta bila Davidova greha razkrita. (Mar. 4:22) Kako se je David takrat odzval?

11., 12. a) Česa David ni mogel storiti, zatem ko je grešil? b) Kaj bo Jehova zagotovo storil za nas, če se pokesamo, zatem ko smo resno grešili?

¹¹ Česa David ni mogel storiti: David ni mogel popraviti tega, kar je naredil. Niti ni mogel pobegniti pred posledicami svojih napak. Pravzaprav je nekatere posledice čutil do konca življenja. (2. Sam. 12:10–12, 14) Zato je potreboval vero. Glede na to, da se je resnično pokesal, je moral zaupati, da mu bo Jehova odpustil in pomagal prenašati posledice njegovih dejanj.

¹² Zaradi nepopolnosti vsi grešimo. Nekatere napake so bolj resne od drugih. Včasih jih morda ne moremo popraviti. Enostavno moramo živeti s posledicami. (Gal. 6:7) Toda če se pokesamo, lahko verjamemo Bogu in mu zaupamo, da nas bo podpiral v težavnih časih, in to celo takrat, ko si težave nakopljemo sami. (Beri Izaija 1:18, 19; Apostolska dela 3:19.)

13. Kaj je Davidu pomagalo, da je duhovno okreval?

¹³ Kaj je David lahko storil: David je dovolil, da mu je Jehova pomagal duhovno okrevati. To je med drugim naredil tako, da je sprejel opomin, ki ga je dobil po Jehovovem predstavniku, preroku Natanu. (2. Sam. 12:13) David je prav tako molil k Jehovu, mu priznal svoje grehe in izrazil iskreno željo, da bi znova pridobil njegovo naklonjenost. (Ps. 51:1–17) Ni pustil, da bi ga občutek krivde ohromil, temveč se je iz svojih napak nekaj naučil. Teh resnih grehov ni nikoli več ponovil. Leta kasneje je umrl zvest in njegova značajnost je trdno zasidrana v Jehovovem spominu. (Heb. 11:32–34)

14. Kaj se lahko naučimo od Davida?

¹⁴ Kaj se lahko naučimo od Davida? Če resno grešimo, se moramo iskreno pokesati in prositi Jehova za odpuščanje. Svoje grehe mu moramo priznati. (1. Jan. 1:9) Stopili naj bi tudi do starešin, ki nam lahko duhovno pomagajo. (Beri Jakob 5:14–16.) Če se okoristimo tega, kar nam Jehova priskrbuje, pokažemo, da zaupamo v njegovo obljubo, namreč da nas bo ozdravil in nam bo odpustil. Zatem pa je dobro, da se iz svojih napak nekaj naučimo, še naprej služimo Jehovu in na prihodnost gledamo z zaupanjem. (Heb. 12:12, 13)

15. Kaj se naučimo od Ane?

¹⁵ Verjetno se lahko spomniš še drugih zvestih služabnikov iz preteklosti, ki so zaupali v Jehova in ustrezno ukrepali. Na primer, Ana je bila neplodna in te težave ni mogla sama rešiti. Toda zaupala je, da jo bo Jehova potolažil, zato ga je  še naprej častila v svetem šotoru in mu izlivala srce v molitvi. (1. Sam. 1:9–11) Ali ni s tem dober zgled vsem nam? Ko se spoprijemamo z zdravstvenimi težavami ali drugimi izzivi, na katere ne moremo vplivati, lahko zvrnemo svoje skrbi na Jehova in zaupamo, da mu je mar za nas. (1. Pet. 5:6, 7) Naredimo vse, kar je v naši moči, da nam bodo koristili krščanski shodi in vse drugo, kar nam Jehova priskrbuje v duhovnem pogledu. (Heb. 10:24, 25)

16. Kaj se starši lahko naučijo od ostarelega Samuela?

¹⁶ Kaj pa zvesti starši, katerih otroci so se oddaljili od resnice? Ostareli Samuel ni mogel prisiliti svojih odraslih sinov, da bi ostala zvestovdana pravičnim merilom, o katerih ju je učil. (1. Sam. 8:1–3) To zadevo je moral prepustiti v Jehovove roke. Kljub temu pa je Samuel lahko ohranil lastno značajnost in ugajal svojemu nebeškemu Očetu, Jehovu. (Preg. 27:11) Danes številni krščanski starši doživljajo nekaj podobnega. Zaupajo Jehovu, da tako kot oče iz Jezusove prilike o izgubljenem sinu nenehno pozorno opazuje, kdaj lahko izreče dobrodošlico skesanim grešnikom. (Luk. 15:20) Obenem pa se takšni starši močno trudijo, da ostanejo zvestovdani Jehovu, in upajo, da bodo s svojim zgledom pritegnili otroke nazaj v čredo.

17. Zakaj nas lahko spodbudi zgled siromašne vdove?

¹⁷ Razmislimo tudi o siromašni vdovi v Jezusovih dneh. (Beri Luka 21:1–4.) Težko bi kar koli naredila glede pokvarjenosti, ki se je dogajala v templju. (Mat. 21:12, 13) In verjetno ni mogla storiti kaj veliko, da bi popravila svoje finančno stanje. Vendar je prostovoljno prispevala »dva novčiča«, ki sta bila »vse, kar je imela za življenje«. Ta zvesta ženska je pokazala, da z vsem srcem zaupa v Jehova. Vedela je, da bo poskrbel za njene fizične potrebe, če bo duhovne stvari dala na prvo mesto. Zaupanje v Jehova jo je spodbudilo, da je podprla takratno ureditev za pravo čaščenje. Podobno tudi mi zaupamo, da bo Jehova poskrbel za naše potrebe, če bomo najprej iskali Kraljestvo. (Mat. 6:33)

18. Povej primer današnjega Božjega služabnika, ki je imel pravilen pogled.

¹⁸ Številni soverniki v sodobnem času podobno pokažejo zaupanje v Jehova in ustrezno ukrepajo. Razmislimo o bratu Malcolmu, ki je ostal zvest do svoje smrti leta 2015. Z ženo je več desetletij služil Jehovu in v tem času sta doživljala vzpone in padce. Rekel je: »Življenje je včasih nepredvidljivo, negotovo in celo zelo težko. Toda Jehova blagoslavlja tiste, ki se zanašajo nanj.« In kaj je svetoval? »Moli, da boš čim bolj uspešen in dejaven v Jehovovi službi. Osredotočaj se na to, kar lahko narediš, ne na tisto, česar ne moreš.« *

19. a) Zakaj je letni stavek za leto 2017 povsem primeren? b) Kako boš letni stavek za leto 2017 uporabil v svojem življenju?

¹⁹ Medtem ko ta stvarnost napreduje v slabem, lahko pričakujemo vedno večje težave. (2. Tim. 3:1, 13) Zato je bolj kot kdaj prej pomembno, da ne dovolimo, da nas takšni izzivi ohromijo. Raje še naprej močno zaupajmo v Jehova in bodimo osredinjeni na to, kar lahko storimo. Letni stavek za leto 2017 je torej povsem primeren: »Zaupaj v Jehova in delaj dobro.« (Ps. 37:3)