Ala o mambo mena me

Ala o ebambu a mongo

Yehova a madie̱le̱ tumba lao

Yehova a madie̱le̱ tumba lao

“Yehova a me̱nde̱ die̱le̱ wa ponda ye̱se̱.”​—YES. 58:11.

MYENGE: 3, 4

1, 2. (a) Ne̱ni ba bena ba madie̱le̱ oteten a mwemba ma Mboṅ a Yehova beno̱ diwengisan na ba ba madie̱le̱ o bebasi e? (b) Nje di me̱nde̱no̱ jombwea o din jokwa na di bupe̱ e?

“NJA ńe mudied’ańu e?” Min myuedi nde mi yo̱ki baisabe̱le̱ Mboṅ a Yehova. Nika e titi pe̱ to̱ mańaka! Ebanja o jita la bebasi, mome mō̱ to̱so̱ muto mō̱ nde e mudiedi, to̱so̱ mwanedi. O diwengisan, je muńe̱nge̱ o langwea be̱se̱ ba mapule̱ o bie̱ ná Mudied’asu a titi mot’a benama nu titi ke̱nge̱nge̱. Nde biso̱ di mabupe̱ nde bediedi ba Kristo nu pumbo, ńena nu mabupe̱ nde bediedi ba Sango, Yehova.​—Mat. 23:10.

2 Nde, dibo̱to̱ la bato ba benama le nde, “mūt’a jemea na jangwa,” nde di madie̱le̱ tumba la Loba we̱nge̱. (Mat. 24:45) Nde ne̱ni so̱ di bino̱ na mbale̱ ná Yehova a madie̱le̱ biso̱ tongwea na Mun’ao di si me̱ne̱no̱ e? O din jokwa na di bupe̱, di me̱nde̱ je̱ne̱ ne̱ni botea lokoli la mimbu we̱nge̱ Yehova a bolane̱no̱ bato ba benama bō̱ o die̱le̱. Ma mokwa mabane̱ ma me̱nde̱ o kwalea ońola mambo malalo ma mabole̱ mboṅ na mbale̱ ná Yehova a masue̱le̱ ba bato, nje e mabamse̱ ná mo̱ nde a ta, mo̱ pe̱ nde a dia​—Mudied’a mbale̱ ńa tumba lao.​—Yes. 58:11.

BA TA BA BE̱NE̱ NGIŃ’A MUDĪ-MUSANGI

3. Nje e boli Mose ngińa o die̱le̱ Bonaisrael e?

3 Mudī–musangi mu ta omo̱ń a ba ba ta ba to̱po̱ o dina la Loba. Di kwaleye te̱ ońola Mose, nu ta nu lomabe̱ o be̱ mudied’a Bonaisrael. Nje e boṅsane̱ mo̱ o bambe̱ mu m’bē̱ ma bodilo e? Yehova a ta a “jese̱ mudī mao ma bosangi oteten [ao].” (Langa Yesaya 63:11-14.) Yehova a bengi die̱le̱ tumba lao ponda a bolino̱ Mose ngińa tongwea na mudī mao musangi.

4. Ne̱ni Bonaisrael ba wusano̱ so̱ṅtane̱ ná Mose a be̱n mudī ma Loba e? (Ombwa duta la bebotedi ba jokwa.)

4 Kana mudī-musangi mweno̱ nde ngińa ni si me̱ne̱ne̱, ne̱ni Bonaisrael ba wusano̱ so̱ṅtane̱ ná mo̱ nde mu ta mu bola ebolo omo̱ń a Mose e? Mudī-musangi mu boli Mose ngińa o bola betańsedi na bīse̱ pe̱ Farao dina la Loba. (Bbu. 7:1-3) Mudī-musangi mongwane̱ pe̱ Mose o lee̱le̱ bede̱mo ba bwam ka ndolo, mulema mu sibi, na we̱lisane̱, bena be boli mo̱ ná a be̱ ńai ni dongame̱n o die̱le̱ Bonaisrael. A se̱ diwengisan na badiedi ba njo na ba mukubo ba mine̱ mindi e! (Bbu. 5:2, 6-9) Ye̱ne̱ne̱ so̱ ná bwē ná Yehova a ta a po̱so̱ Mose o be̱ mudied’a tumba lao.

5. Bola beteledi ba ne̱ni Yehova a bolino̱ bome ba Israel bape̱pe̱ ngińa o die̱le̱ tumba lao.

5 Ombusa ponda, mudī-musangi ma Yehova mu ta mu bola bato bape̱pe̱ ngińa bena a tano̱ a po̱so̱ o die̱le̱ tumba lao. “Yosua, mun’a Nun, a ta a londa na mudī ma dibie̱.” (Ndim. 34:9) “Mudī ma Yehova mu ta mu po̱ye̱ Gideon.” (Bak. 6:34) Na ‘mudī ma Yehova mu po̱ye̱ David.’ (1 Sam. 16:13) Ba bato be̱se̱ ba ta nde ba se̱me̱ye̱ omo̱ń a mudī ma Loba ná mongwane̱ babo̱, mu mudī mu boli pe̱ babo̱ ngińa o bola mambo mena ba si wusano̱ bola na ngud’abu ńa babo̱me̱ne̱. (Yos. 11:16, 17; Bak. 7:7, 22; 1 Sam. 17:37, 50) Nika e boli ná Yehova a kuse esese yangame̱n mo̱ ońola be bebolo ba ngińa.

6. Ońola nje Loba a tano̱ a pula ná tumba lao di bole badiedi o Israel edube e?

6 Nje Bonaisrael ba tano̱ bangame̱n bola ponda ye̱ne̱nno̱ ná bwē ninka ná ban bato ba ta ba be̱ne̱ mudī-musangi e? Ba ta bangame̱n bola babo̱ edube. Ponda tumba di to̱kisanno̱ bediedi ba Mose, Yehova a baise̱ ná: “Nate̱na njik’etum ban bato ba mapulano̱ yaṅa mba e?” (Mis. 14:2, 11) Yehova nde a ta a po̱so̱ Mose, Yosua, Gideon, na David o to̱po̱ o dina lao ka Mudiedi. Etum te̱ tumba di tano̱ di sengane̱ ban bato, Yehova nde di tano̱ di bupe̱ ka Mudiedi.

BA TA BA BE̱NE̱ JONGWANE̱ LA ANGE̱L

7. Ne̱ni ange̱l yongwane̱no̱ Mose e?

7 Ange̱l i ta yongwane̱ ba ba ta ba to̱po̱ o dina la Loba. (Langa Bonahebe̱r 1:7, 14.) Yehova a bolane̱ ange̱l o bake̱ Mose m’bē̱, o bola mo̱ nje e ta e pula mo̱ o londise̱ mu m’bē̱, na die̱le̱ pe̱ mo̱. Loba a lom Mose “ka mwanedi na musungedi na dia la ange̱l ńena ni ta ni busea mo̱ o mbutu.” (Bebolo 7:35) Yehova a “te̱se̱” Mbenda tongwea na “ange̱l,” ńena Mose a bolane̱no̱ o jokwe̱le̱ Bonaisrael. (Gal. 3:19) Na Yehova a kwalane̱ mo̱ ná: “Die̱le̱ bato o wuma ná bīse̱no̱ wa; ombwa, ange̱l am e me̱nde̱ wala oboso bo̱ngo̱.” (Bbu. 32:34) Bibe̱l e si makwala ná Bonaisrael be̱n ange̱l ni no̱ngi ńol’a moto e mabola be bebolo. Nde mbadi Mose okwe̱le̱no̱ na die̱le̱ pe̱ tumba e lee̱le̱ ná bwē ná ba ta ba be̱ne̱ jongwane̱ di buki ngiń’a mot’a benama.

8. Njika jongwane̱ ange̱l i wanedino̱ Yosua na Hiskia e?

8 Ombusa pond’a Mose, “mwaned’a mulo̱ṅ ma Yehova,” a ta embe̱ Yosua nu ta nu timbane̱ epol’a Mose o die̱le̱ tumba la Loba o janane̱ Bonakanaan; na Bonaisrael ba buka babo̱. (Yos. 5:13-15; 6:2, 21) Ombusa ponda, Kiṅe̱ Hiskia a ta angame̱ne̱ te̱nge̱ne̱ mulo̱ṅ ma bwemba ma ngińa ma bato ba Asiria bena ba ta ba pula dumba Yerusalem. Nde “ange̱l a Yehova e ta e busa, e bwa ebwe’a lokoli la bato ewo̱ na mulo̱mbi na lotanu [185 000],” bulu bō̱. ​—2 Ki. 19:35.

9. Mo̱ si be̱ la ke̱nge̱nge̱ la bato ba ta ba to̱po̱ o dina la Loba di ta nde Bonaisrael njo̱m ná ba si bupe̱ bediedi babu e? Bola beteledi.

9 Ye mbale̱ ná ange̱l ye ke̱nge̱nge̱, nde bato i mongwane̱no̱ ba titi mo̱. Ngedi me̱ne̱, Mose a si boli Yehova edube. (Mis. 20:12) Yosua a si pulise̱ bediedi ba Yehova oboso ná a mańo̱ male na bato ba Gibeon. (Yos. 9:14, 15) O ponda po̱ ńa longe̱ la Hiskia “mulema mao mu timbi kumba.” (2 Mya. 32:25, 26) Nde, to̱na si be̱ la ke̱nge̱nge̱ la ban bato, Bonaisrael ba ta bangame̱n bupe̱ bediedi babu. Yehova a ta a sue̱le̱ ban bato tongwea na bato bao ba muloloma ba be̱n ngińa ni buki ńa mot’a benama. Na mbale̱, Yehova nde a ta a die̱le̱ tumba lao.

BA TA BA DIABE̱LE̱ N’EYAL’A LOBA

10. Ne̱ni Mose a diabe̱le̱no̱ na Mbend’a Loba e?

10 Eyal’a Loba e ta e die̱le̱ ba ba ta ba to̱po̱ o dina la Loba. Bibe̱l e mabele̱ Mbenda ni ta ni bolabe̱ Israel ná “Mbend’a Mose.” (1 Ki. 2:3) Nde Betiledi be makwalea ońola Yehova ka Mubole̱ ni mbenda, Mose mo̱me̱ne̱ pe̱ a ta angame̱n bupe̱ ni Mbenda. (2 Mya. 34:14) Ombusa Yehova bola bediedi ba ne̱ni te̱se̱ muno̱ko̱; Bibe̱l e makwala ná: “Na Mose a bola me̱se̱ Yehova anedino̱ mo̱; nikame̱ne̱ nde a bolino̱.”​—Bbu. 40:1-16.

11, 12. (a) Nje Yosia na kiṅe̱ i ta i die̱le̱ tumba la Loba ba tano̱ bangame̱n bola e? (b) Nje Eyal’a Loba e die̱le̱no̱ badiedi ba tumba la Loba o bola e?

11 O bebotedi ba bediedi bao, Yosua a ta alea kalat’Eyal’a Loba. Loba a ta a kwalane̱ mo̱ ná: “Dutea ońol’ao mwese na bulu, wombwe ná o bole kaponda me̱se̱ ma tilabe̱ oten.” (Yos. 1:8) Ombusa ponda kiṅe̱ yanedi tumba la Loba i boli nde mulemlem. I ta eto̱m o langa Mbenda buńa te̱, o tombe̱le̱ mo̱ o kalati nipe̱pe̱, na “ne̱nge̱ pe̱ min myeka na bete̱sedi.”​—Langa Ndimbisedi 17:18-20.

12 Njika ngińa Eyal’a Loba e tano̱ e be̱ne̱ omo̱ń a badiedi e? Jombweye te̱ eyembilan a Kiṅe̱ Yosia. Ponda kalat’a Mbend’a Mose e so̱be̱no̱, na mutiled’a Yosia a botea langea mo̱ mo̱. * Nje kiṅe̱ e bolino̱ e? Dibokime̱ne̱ “kiṅe̱ e sengino̱ byala ba ni kalat’a mbenda, na mo̱ e ńawa mbo̱t’ao.” Nde e boli buka nika. Tongwea na bediedi b’Eyal’a Loba, Yosia a te̱m o janane̱ na ngińa jowe̱ la losango, a boṅsane̱ pe̱ Pasa ninde̱ne̱ ni si ta ni mábolisabe̱. (2 Ki. 22:11; 23:1-23) Kana Yosia na bane̱ badiedi ba jemea ba tano̱ ba diabe̱le̱ n’Eyal’a Loba, bemedi o po̱ngulane̱ na sangilane̱ bediedi ba tano̱ ba bola tumba la Loba. Man mawengisan ma wan ná tumba la Loba la kwaṅ di boteye pe̱te̱ dangwa kaponda jemea lao.

13. Njika diwengisan di ta oteten a badiedi ba tumba la Loba na ba matumba ma basibi e?

13 Yin kiṅ’a jemea i ta diwengisan jita na badiedi ba mane̱ matumba, bato bena ba ta nde ba diabe̱le̱ na dibie̱ la mot’a benama lena le isungu. Badiedi ba Kanaan na bona babu ba ta be̱ ba bola mambo ma lońo̱ńo̱, k’eyembilan ba ta be̱ ba lata na mot’a mbia, na ńama, bome na bome, ba bola bana ka mabea ma dise̱, na beboledi ba losango bende̱ne̱. (Lev. 18:6, 21-25) Omo̱ń a nika, badiedi ba Babilon na ba Egipto ba si ta ba be̱ne̱ mambenda ma bosangi ba ńolo Loba a tano̱ a bola Israel, mena ba mabie̱ ba nin wase pe̱ ba bamse̱no̱. (Mis. 19:13) O diwengisan, tumba la Loba la kwaṅ le̱n ne̱ni badiedi bao ba jemea ba sue̱le̱no̱ bosangi ba mudī, ba bedangwedi, na ba ńolo. Na mbale̱, Yehova nde a ta a die̱le̱ babo̱.

14. Ońola nje Yehova a ko̱kise̱no̱ badiedi bō̱ ba tumba lao e?

14 Seto̱ kiṅe̱ ye̱se̱ yanedi tumba la kwaṅ la Loba nde i bupe̱ bediedi bao. Kiṅe̱ yena i si sengane̱ Yehova i bangi o kasa bediedi ba mudī-musangi ma Loba, ba ange̱l, na b’Eyal’ao. O ngedi iwo̱, Yehova a ko̱kise̱ to̱so̱ sumwa ba badiedi. (1 Sam. 13:13, 14) Pond’a Yehova e dongame̱nno̱, a te̱se̱ moto nu me̱nde̱ buke̱ bato be̱se̱ a bolane̱no̱ ka badiedi.

YEHOVA A MATE̱SE̱ MUDIEDI ŃE KE̱NGE̱NGE̱

15. (a) Ne̱ni muto̱ped’a mudī a bīse̱no̱ ná mpo̱m ma mudiedi mu me̱nde̱ po̱ e? (b) Nja nu ta nu mudiedi nu bīsabe̱ e?

15 Bebwea ba mimbu oboso ba ponda, Yehova a ta a bīse̱ ná a me̱nde̱ te̱se̱ mpo̱m mō̱ ma mudiedi nu dongame̱n ońola tumba lao. Mose a langwedi Bonaisrael ná: “Yehova, Loba lo̱ngo̱, a me̱nde̱ busise̱ye̱ wa muto̱ped’a mudī ka mba oteten ango̱, oteten a bonaso̱ngo̱; lo tata sengane̱ mo̱.” (Ndim. 18:15) Yesaya a ta a bīse̱ ná nu moto a me̱nde̱ timba “mudiedi na mwanedi.” (Yes. 55:4) Mudī-musangi mu tute̱le̱ Daniel o tila ońola po̱ la “Ńo̱kisabe̱ [Mesia] Mwanedi.” (Dan. 9:25) O sukan Yesu Kristo a lango ná mo̱ nde e “Mwanedi” a tumba la Loba. (Langa Mateo 23:10.) Bokwedi ba Yesu ba ta nde ba bupe̱ mo̱ na jemea la wonja, ba bamse̱ pe̱ ná mo̱ nde Yehova a po̱sino̱. (Yohane 6:68, 69) Nje e boli babo̱ mbaki ná tongwea na Yesu Kristo nde Yehova a tano̱ a die̱le̱ bonabao e?

16. Nje e lee̱le̱ ná Yesu a ta a be̱ne̱ ngiń’a mudī-musangi e?

16 Mudī-musangi mu boli Yesu ngińa. O pond’a dubise̱ la Yesu, Yohane mudubisedi e̱n “mo̱ń e tindam, mudī mu masiba omo̱ń ao ka mbenga.” Ombusa ponda, “mudī mu die̱le̱ mo̱ o eyaṅ.” (Marko 1:10-12) O nine̱ ponda ńe̱se̱ ń’ebol’a Yesu o wase, mudī-musangi ma Loba mu ta mu bola Yesu ngińa o bola betańsedi na o to̱po̱ na doi la byanedi a kusanno̱ Loba. (Bebolo 10:38) Buka nika, mudī-musangi mongwane̱ Yesu o lee̱le̱ epum’a ke̱nge̱nge̱ e bambe̱ ndolo, muńe̱nge̱, na dube̱ le ngińa. (Yohane 15:9; Bon. 12:2) Mudiedi to̱ mō̱ a si lee̱le̱ i ńai a mboṅ i bam. Na mbale̱ Yesu nde Yehova a po̱sino̱.

Ne̱ni ange̱l yongwane̱no̱ Yesu dibokime̱ne̱ ombusa dubise̱ lao e? (Ombwa dongo 17)

17. Nje ange̱l i bolino̱ o jongwane̱ Yesu e?

17 Ange̱l yongwane̱ Yesu. Dibokime̱ne̱ ombusa dubise̱ la Yesu, “ange̱l i ta i po̱, i kumwa bolea mo̱.” (Mat. 4:11) Háwa to̱ ininga oboso ná a mawo̱, “na ange̱l ni wu o mo̱ń e busea mo̱, ńembe̱ mo̱.” (Lukas 22:43) Yesu a ta a lakisane̱ ná Yehova a me̱nde̱ loma ange̱l o jongwane̱ mo̱ to̱ njika ponda e tano̱ e pula ná a londise̱ jemea la Loba.​—Mat. 26:53.

18, 19. Ne̱ni Eyal’a Loba e die̱le̱no̱ longe̱ la Yesu na belēdi bao e?

18 Eyal’a Loba e die̱le̱ Yesu. Botea o bebotedi b’ebol’ao, Yesu ese̱le̱ ná Betiledi nde be die̱le̱ mo̱. (Mat. 4:4) A sengane̱ Eyal’a Loba nate̱na o kwedi, o ebongo a konjo. Nate̱na o byala bao besukan oboso ná a mawo̱, a timbise̱le̱ nde bepasi ba Betiledi be ta be to̱pea ońola bedinge̱ jombwea Mesia. (Mat. 27:46; Lukas 23:46) O diwengisan, badiedi ba bebasi ba ni ponda ba si ta bombwea Eyal’a Loba ponda te̱ e tano̱ e te̱nge̱ne̱ myeka mabu. Yesu a timbise̱le̱ byala Yehova a to̱pino̱ tongwea na muto̱ped’a mudī Yesaya; a kwala jombwea babo̱ ná: “Din tumba di madube̱ mba na bepopo babu, nde milema mabu mi po̱ti mba etum. Ba mowe̱ nde mba tete na lee̱ labu la belēdi bena be nde myeka ma bato.” (Mat. 15:7-9) Mo̱, Yehova a wusa po̱so̱ moto mō̱ oteten abu o die̱le̱ tumba lao e?

19 Yesu ese̱le̱ ná Eyal’a Loba e die̱le̱ seto̱ buka te̱ bebolo bao nde na belēdi bao pe̱. O ponda te̱ a tano̱ angame̱n te̱nge̱ne̱ belēdi be kwedi, a si se̱medi o dibie̱ lao to̱so̱ o so̱ṅtane̱ la longe̱ a tano̱ a mábe̱ne̱ o jalabe̱. O diwengisan, ese̱le̱ ná Betiledi nde be be̱ne̱ doi lāsam. (Mat. 22:33-40) O mulopo pe̱ ma jubise̱ be̱se̱ ba ta ba sengane̱ mo̱ na myango ma longe̱ lao o mo̱ń to̱so̱ weka la misipo, “a tele̱ nde babo̱ mulopo ná ba so̱ṅtane̱ Betiledi.” (Lukas 24:32, 45) Yesu a ta a to̱ndo̱ Eyal’a Loba, a ta pe̱ a le̱le̱me̱ o langwea mo̱ bape̱pe̱.

20. (a) Ne̱ni Yesu a lee̱le̱no̱ ná a sibise̱ mo̱me̱ne̱ owas’a Loba e? (b) Nje diwengisan le oteten a Yesu na Agripa I di mokwe̱le̱no̱ biso̱ jombwea nja Yehova a po̱sino̱ ka mudiedi e?

20 To̱na Yesu ubise̱no̱ basengedi bao na “byala ba muyao,” abwe̱le̱ nde Mulēd’ao, Yehova. (Lukas 4:22) Ponda mot’a m’bwaṅ mō̱ a bele̱no̱ Yesu ná “Mulēd’a Bwam” o pula jabwe̱le̱ mo̱, Yesu alabe̱ na sibise̱ la ńolo ná: “Nje o mabele̱no̱ mba ná ńabwam e? To̱ mō̱ a titi bwam buka te̱ Loba mo̱me̱ne̱.” (Marko 10:17, 18) Diwengisan jita na Herode Agripa I, ńena nu timbi kiṅe̱, to̱so̱ mudied’a Yudea lambo ka mbu lo̱mbi ombusa ponda! Ka muboled’a go̱bina nunde̱ne̱ ńa Roma, Herode a ta a bo̱to̱ “mbo̱t’ao ńa kiṅe̱,” na dimuti lao lena di ta di n’owe̱ mo̱ di te̱ye̱ mo̱ misea ná: “Doi la Loba di, seto̱ la moto.” E me̱ne̱ne̱ ná Herode a ta a do̱lisane̱ jowe̱ labu. Nje e bolan dibokime̱ne̱ e? “Na dibokime̱ne̱ ange̱l a Sango e dipa mo̱, ońolana a si boli Loba edube; na miwu mi da mo̱, na mo̱ a wo̱.” (Bebolo 12:21-23) Na mbale̱, moto te̱ ńe̱n nje e tombi a si wusa kwala ná Herode a ta a po̱so̱be̱ na Yehova o be̱ mudiedi. O mune̱ mudi, Yesu a lee̱le̱ mbaki ni londi ná a ta a po̱so̱be̱ na Loba; a bola pe̱ Yehova edube ponda ye̱se̱ ka Mudiedi Ńasam ńa tumba lao.

21. Nje di malano̱ kwalea o jokwa di bupe̱ e?

21 Bediedi ba Yesu be si ta buka te̱ ońola mbu to̱ mininga. A kwali ombusa bepumbwedi bao ná: “Ngińa ńe̱se̱ e bolabe̱ mba o mo̱ń na o wase. Nde ombwa, ne na bińo̱ mińa me̱se̱ nate̱na su la wase.” (Mat. 28:18-20) Nde ne̱ni Yesu ńe eweked’a mudī o mo̱ń a me̱nde̱no̱ die̱le̱ tumba la Loba o wase e? Nja Yehova a me̱nde̱no̱ bolane̱ o be̱ owas’a bediedi ba Kristo ná a die̱le̱ tumba lao e? Ne̱ni pe̱ Kriste̱n i me̱nde̱no̱ we̱le̱ jemba ba nja ba mato̱pe̱ o dina lao e? Jokwa di bupe̱ di me̱nde̱ bola malabe̱ ma min myuedi miba.

^ par. 12 Ni kalati e ta nde ńangame̱n be̱ ńena ni tilabe̱ na dia la Mose.