Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Jehofa o Hlahla Batho ba Gagwe

Jehofa o Hlahla Batho ba Gagwe

“Jehofa o tla le hlahla ka mehla.”JES. 58:11.

DIKOPELO: 152, 22

1, 2. (a) Bao ba etelelago pele Dihlatse tša Jehofa ba fapana bjang le baetapele ba madumedi a mangwe? (b) Re tlo ithuta ka’ng sehlogong se le go se se latelago?

“MOETAPELE wa lena ke mang?” Ye ke potšišo yeo batho ba ratago go e botšiša Dihlatse tša Jehofa. Seo ga se makatše ka gore madumeding a mantši go na le monna goba mosadi yo a etelelago kereke pele. Eupša rena re le Dihlatse tša Jehofa, re ikgantšha ka go botša batho gore Moetapele wa rena ga se motho wa mo lefaseng. Moetapele wa rena ke Kriste yo a tsošitšwego bahung, yoo a eteletšwego pele ke Tatagwe e lego Jehofa.Mat. 23:10.

2 Lega go le bjalo, go na le sehlopha sa banna mo lefaseng seo se bitšwago “mohlanka yo a botegago le wa temogo,” seo se eteletšego pele batho ba Modimo lehono. (Mat. 24:45) Eupša re tseba bjang gore Jehofa ke yena a re hlahlago a diriša Morwa wa gagwe yoo a lego legodimong? Sehlogong se le go se se latelago, re tlo ithuta kamoo Jehofa ka mengwaga e dikete a dirišitšego banna ba itšego gore ba etelele pele batho ba gagwe. Sehlogo se sengwe le se sengwe se tlo bolela ka dikarolo tše tharo tšeo di hlatselago gore Jehofa o be a thekga banna bao, e lego se se bontšhago gore ke yena a bego a etelela pele batho ba gagwe le gore o sa dutše a dira bjalo.Jes. 58:11.

BA BE BA THUŠWA KE MOYA O MOKGETHWA

3. Ke’ng seo se ilego sa thuša Moshe go etelela Baisiraele pele?

3 Moya o mokgethwa o be o thuša baemedi ba Modimo. Nagana ka Moshe, yoo Modimo a ilego a mo kgetha gore e be moetapele wa Baisiraele. Ke’ng seo se ilego sa mo thuša go phetha boikarabelo bjoo bjo bogolo? Jehofa o ile a “[tsenya] moya wa Gagwe o mokgethwa ka go yena.” (Bala Jesaya 63:11-14.) Jehofa o ile a bontšha gore ke yena a eteletšego pele batho ba gagwe ka go thuša Moshe ka moya o mokgethwa.

4. Baisiraele ba be ba tseba bjang gore Modimo o neile Moshe moya wa gagwe o mokgethwa? (Bona seswantšho seo se lego mathomong a sehlogo.)

4 Ka ge moya o mokgethwa e le matla a Modimo ao re sa kgonego go a bona, Baisiraele ba be ba bona bjang gore moya woo o thuša Moshe? Moya o mokgethwa o ile wa thuša Moshe go dira mehlolo le go botša Farao ka leina la Modimo. (Ek. 7:1-3) Le gona moya o mokgethwa o ile wa thuša Moshe go ba le dika tše dibotse tša go swana le lerato, boleta le go se fele pelo, e lego dika tšeo di mo thušitšego go etelela pele Baisiraele. Ruri Moshe o be a sa swane le baetapele ba ditšhaba tše dingwe bao ba bego ba le bogale e bile ba na le dipelo tše mpe! (Ek. 5:2, 6-9) Re ithuta’ng tabeng ye? Re ithuta gore Jehofa ke yena a bego a kgethile Moshe gore e be moetapele wa batho ba Gagwe.

5. Hlalosa kamoo Jehofa a ilego a thekga banna ba bangwe ba Baisiraele go etelela pele batho ba gagwe.

5 Ka morago, Jehofa o ile a nea banna ba bangwe moya o mokgethwa gore o ba thuše go etelela pele batho ba gagwe. Beibele e re “Joshua morwa wa Nuni yena o be a tletše moya wa bohlale.” (Doit. 34:9) “Moya wa Jehofa wa aparela Gideone.” (Baa. 6:34) Le gona e re “moya wa Jehofa wa hlahla Dafida.” (1 Sam. 16:13) Banna ba ka moka ba ile ba ithekga ka moya wa Modimo gore o ba thuše, gomme moya woo o ile wa ba thuša go dira mediro e megolo yeo ba bego ba ka se kgone go e dira ka matla a bona. (Josh. 11:16, 17; Baa. 7:7, 22; 1 Sam. 17:37, 50) Ka go re’alo, Jehofa ke yena a ilego a retwa ka baka la mediro e makatšago yeo ba bego ba e dira.

6. Ke ka baka la’ng Jehofa a be a nyaka gore Baisiraele ba kwe baetapele bao a bego a ba kgethile?

6 Baisiraele nkabe ba ile ba arabela bjang ge ba be ba bona gore Jehofa o thuša banna bao ka moya wa gagwe o mokgethwa? Ge ba be ba ngongorega ka boetapele bja Moshe, Jehofa o ile a botšiša gore: “Setšhaba se se tla kgaotša neng go nnyatša?” (Num. 14:2, 11) Ee, Jehofa ke yena a bego a kgethile Moshe, Joshua, Gideone le Dafida gore e be Baetapele ba setšhaba sa Isiraele legatong la gagwe. Ge Baisiraele ba be ba ekwa banna ba, ge e le gabotse ba be ba amogela gore Jehofa ke Moetapele wa bona.

BA BE BA THUŠWA KE BARONGWA

7. Barongwa ba ile ba thuša Moshe bjang?

7 Barongwa ba ile ba thuša baemedi ba Modimo. (Bala Baheberu 1:7, 14.) Jehofa o ile a diriša barongwa go nea Moshe ditaelo, go mo kgothatša le go mo hlahla. O ile a roma Moshe “bjalo ka mmuši le mohlakodiši a diriša morongwa yo a bonagetšego go yena sehlareng sa meetlwa.” (Dit. 7:35) O ile a ‘fetišetša Molao wa gagwe go Moshe ka barongwa,’ e lego Molao woo Moshe a ilego a o ruta Baisiraele. (Bagal. 3:19) Le gona Jehofa o ile a re go yena: “Eta setšhaba se pele o se iše mo ke itšego o se iše gona. Tseba gore morongwa wa ka o tla go eta pele.” (Ek. 32:34) Ga go na mo Beibele e re botšago gore Baisiraele ba ile ba bona morongwa a dira dilo tšeo. Eupša tsela yeo Moshe a bego a ba eteletše pele ka yona le go ba hlahla e ile ya bontšha gore o thušwa ke Jehofa a diriša morongwa.

8. Barongwa ba ile ba thuša bjang Joshua le Hesekia?

8 Ka morago ga gore Moshe a hwe, mohlatlami wa gagwe e lego Joshua, o ile a matlafatšwa ke “kgošana ya madira a Jehofa” gore a kgone go etelela pele batho ba Modimo go yo lwa le Bakanana. Baisiraele ba ile ba fenya ntweng yeo. (Josh. 5:13-15; 6:2, 21) Ka morago, Kgoši Hesekia o ile a lebeletšana le mašole a boifišago a Baasiria ao a bego a nyaka go hlasela Jerusalema. Ka bošego bjo tee feela, “morongwa wa Jehofa [o ile] a ya a bolaya ba dikete tše lekgolo-masomeseswai-hlano (185 000) mešašeng ya Baasiria.”2 Dikg. 19:35.

9. Na taba ya gore baemedi ba Jehofa ba be ba sa phethagala e be e nea Baisiraele lebaka la go se ba kwe? Hlalosa.

9 Ke therešo gore barongwa ba phethagetše, eupša banna bao ba ilego ba ba thuša ba be ba sa phethagala. Ka mohlala, nakong e nngwe Moshe o ile a palelwa ke go kgethagatša Jehofa. (Num. 20:12) Joshua o ile a se tsome tlhahlo ya Jehofa pele a dira kgwerano le Bagibeoni. (Josh. 9:14, 15) Ka nakwana, “pelo ya [Hesekia] e ile ya ikgogomoša.” (2 Dikor. 32:25, 26) Eupša go sa šetšwe go se phethagale ga banna ba, Jehofa o be a letetše gore Baisiraele ba ba kwe. Jehofa o be a thuša banna bao a diriša barongwa ba gagwe. Ee, Jehofa o be a eteletše pele batho ba gagwe.

BA BE BA HLAHLWA KE LENTŠU LA MODIMO

10. Moshe o ile a bontšha bjang gore o be a hlahlwa ke Molao wa Modimo?

10 Baemedi ba Modimo ba be ba hlahlwa ke Lentšu la Gagwe. Beibele e bitša Molao wo o bego o neilwe Baisiraele gore ke ‘Molao wa Moshe.’ (1 Dikg. 2:3) Lega go le bjalo, Mangwalo a bontšha gabotse gore Jehofa ke yena a neilego Baisiraele Molao woo, le gore Moshe le yena o be a phela ka go dumelelana le wona. (2 Dikor. 34:14) Ka morago ga gore Jehofa a mo nee ditaelo tša kamoo a swanetšego go aga taberenakele, “Moshe [o ile] a dira tšohle go ya kamoo Jehofa a mo laetšego ka gona. A di dira ka wona mokgwa woo.”Ek. 40:1-16.

11, 12. (a) Modimo o be a letetše gore Joshua le dikgoši tša Isiraele ba dire’ng? (b) Lentšu la Modimo le ile la thuša bjang bao ba bego ba etelela pele batho ba Gagwe?

11 Ge Joshua a thoma go ba moetapele wa Baisiraele, o be a na le kopi ya Lentšu la Modimo. Jehofa o ile a mmotša gore: “O e bale ka lentšu la tlasana mosegare le bošego e le gore o ele hloko go sepela ka tšohle tšeo di ngwadilwego ka go yona.” (Josh. 1:8) Ka morago, dikgoši ka moka tšeo di ilego tša buša batho ba Modimo di ile tša dira se se swanago. Di be di swanetše go bala Molao wa Modimo letšatši le letšatši, di ingwalele kopi ya wona, gomme di “boloke mantšu ka moka a molao wo le ditaelo tše ka go di phetha.”Bala Doiteronomio 17:18-20.

12 Molao wa Modimo o ile wa thuša bjang banna bao ba bego ba etelela pele batho ba gagwe? Nagana ka mohlala wa Kgoši Josia. Ka morago ga gore puku ya Molao wa Moshe e hwetšwe, mongwaledi wa Josia o ile a mmalela yona. * Kgoši Josia o ile a arabela bjang? Beibele e re: “Ya re gateetee ge kgoši e kwele mantšu a puku ya molao, ya gagola diaparo tša yona.” Eupša Josia ga se a ka a dira seo feela. A hlahlwa ke Lentšu la Modimo, o ile a thoma mošomo o mogolo wa go fediša borapedi bja diswantšho nageng gomme a rulaganya monyanya o mogolo wo o sa kago wa bonwa wa Paseka. (2 Dikg. 22:11; 23:1-23) Ka ge Josia le baetapele ba bangwe ba botegago ba be ba hlahlwa ke Lentšu la Modimo, ga se ba ka ba gana go dira diphetogo le go thuša batho ba Modimo go kwešiša tlhahlo ya gagwe. Diphetogo tšeo di ile tša thuša batho ba Modimo ba bogologolo gore ba dire thato ya gagwe.

13. Baetapele ba batho ba Modimo ba be ba fapana bjang le ba ditšhaba tša baheitene?

13 Ruri dikgoši tšeo tše di botegago di be di fapane le baetapele ba ditšhaba tše dingwe, ka gore bona ba be ba hlahlwa ke dikgopolo tša bona le mahlale a bona! Ka ge Bakanana ba be ba bušwa ke batho ba go swana le bona, ba be ba dira dilo tša go šišimiša, tša go swana le thobalano magareng ga ditho tša lapa, thobalano magareng ga batho ba bong bjo bo swanago, go robala le diphoofolo, go dira dihlabelo ka bana le borapedi bja diswantšho bjo bo šišimišago. (Lef. 18:6, 21-25) Go feta moo, baetapele ba Babilona le ba Egipita ba be ba sa latele melao ya bohlweki yeo Modimo a bego a e neile Baisiraele, yeo le borathutamahlale ba e thekgago. (Num. 19:13) Ka gona batho ba Modimo ba bogologolo ba ile ba bona gore baetapele ba bona bao ba botegago ba ba thuša go hlweka ditabeng tša bodumedi, boitshwarong le mmeleng. Go molaleng gore ba be ba hlahlwa ke Jehofa.

14. Ke ka baka la’ng Jehofa a ile a kgalemela ba bangwe ba baetapele ba batho ba gagwe?

14 Ga se dikgoši ka moka tšeo di bego di buša batho ba Modimo tšeo di ilego tša latela tlhahlo ya gagwe. Dikgoši tšeo di bego di sa kwe Jehofa di ile tša gana go hlahlwa ke moya wa gagwe o mokgethwa, barongwa le Lentšu la gagwe. Mabakeng a mangwe, Jehofa o ile a kgalemela baetapele ba bjalo goba a ba tloša maemong a bona. (1 Sam. 13:13, 14) Ka nako ya gagwe ya maleba, o ile a kgetha moetapele yo a bego a tlo phala banna ka moka bao a kilego a ba diriša go fihla mo nakong ye.

JEHOFA O KGETHA KGOŠI E PHETHAGETŠEGO

15. (a) Baporofeta ba bontšhitše bjang gore moetapele wa moswananoši o be a le tseleng? (b) Moetapele yoo e be e le mang?

15 Go ile gwa feta mengwaga e makgolo Jehofa a tshepišitše gore o tla kgetha moetapele wa moswananoši wa batho ba gagwe. Moshe o ile a botša Baisiraele a re: “Jehofa Modimo wa gago o tla go tsošetša moporofeta yo a swanago le nna mo go wena, mo gare ga bana beno—le mo theetšeng.” (Doit. 18:15) Jesaya o ile a bolela e sa le pele gore Motho yoo e be e tla ba “moetapele le molaodi.” (Jes. 55:4) Le gona Jehofa o ile a budulela Daniele go ngwala ka go tla ga “Mesia Moetapele.” (Dan. 9:25) Mafelelong, Jesu Kriste o ile a ipolela gore ke yena “Moetapele” wa batho ba Modimo. (Bala Mateo 23:10.) Barutiwa ba Jesu ba ile ba mo latela ka go rata, e bile ba tiišetša taba ya gore o kgethilwe ke Jehofa gore e be moetapele. (Joh. 6:68, 69) Ke’ng se se ba kgodišitšego gore Jehofa o be a dutše a diriša Jesu Kriste go etelela pele batho ba gagwe?

16. Ke’ng seo se ilego sa bontšha gore Jesu o be a thušwa ke moya o mokgethwa?

16 Moya o mokgethwa o ile wa thuša Jesu. Ge Jesu a be a kolobetšwa, Johane Mokolobetši o ile a bona “magodimo a bulega, moya o mokgethwa o theogela go [Jesu] o le bjalo ka leeba.” Ka morago ga moo, “moya [woo o ile] wa mo šušumetša gore a ye lešokeng.” (Mar. 1:10-12) Nakong ka moka ya ge Jesu a be a bolela ditaba tše dibotse mo lefaseng, moya o mokgethwa o ile wa mo thuša go dira mehlolo le go bolela le batho ka sebete. (Dit. 10:38) Go oketša moo, moya o mokgethwa o ile wa thuša Jesu go bonagatša dika tše dibotse tša go swana le lerato, lethabo le tumelo e tiilego. (Joh. 15:9; Baheb. 12:2) Ga go na motho yo mongwe yo a kilego a phala Jesu ka go ba moetapele. Ruri o be a kgethilwe ke Jehofa!

Barongwa ba ile ba thuša Jesu bjang ka moragonyana ga gore a kolobetšwe? (Bona serapa 17)

17. Barongwa ba ile ba thuša Jesu bjang?

17 Barongwa ba ile ba thuša Jesu. Ka moragonyana ga gore Jesu a kolobetšwe, “barongwa ba [ile ba] tla ba mo hlankela.” (Mat. 4:11) Diiring tša pele ga ge a ka bolawa, “morongwa yo a tšwago legodimong [o ile] a iponagatša go yena gomme a mo matlafatša.” (Luka 22:43) Jesu o be a kgodišegile gore Jehofa o be a tla mo romela barongwa nako le nako ge a hloka thušo e le gore a kgone go phetha thato ya Tatagwe.Mat. 26:53.

18, 19. Lentšu la Modimo le ile la hlahla Jesu bjang bophelong bja gagwe le dilong tšeo a bego a di ruta?

18 Jesu o be a hlahlwa ke Lentšu la Modimo. Jesu o ile a dumelela Mangwalo gore a mo hlahle di sa tloga fase bodireding bja gagwe. (Mat. 4:4) Ge e le gabotse, o ile a bontšha gore o kwa Lentšu la Modimo ka go kwa Jehofa go fihlela a ehwa gabohloko koteng. Gaešita le mantšu a gagwe a mafelelo pele a ehwa a be a etšwa ka Mangwalong. (Mat. 27:46; Luka 23:46) Ruri Jesu o be a sa swane le baetapele ba bodumedi ba mehleng ya gagwe bao ka mehla ba bego ba hlokomologa Lentšu la Modimo ge le thulana le mekgwa ya bona! Nakong e nngwe ge Jesu a be a bolela ka bona, o ile a tsopola mantšu ao Jehofa a ilego a a botša moporofeta Jesaya. Jesu o ile a re: “Batho ba ba nkgodiša ka melomo, fela dipelo tša bona di kgole le nna. Ke ga lefeela ge ba dutše ba nthapela, gobane ba ruta ditaelo tša batho e le dithutatumelo.” (Mat. 15:7-9) Go molaleng gore Jehofa o be a ka se kgethe le o tee wa banna bao gore a etelele pele batho ba gagwe!

19 Jesu ga se a ka a dumelela Lentšu la Modimo gore le mo hlahle bophelong bja gagwe feela. O be a le dumelela gore le mo hlahle le dilong tšeo a bego a di ruta batho. Ge batho ba be ba mmotšiša ka ditaba tša mabapi le Modimo, o be a sa ba arabe a diriša bohlale bja gagwe bjo bogolo goba tsebo ya gagwe. Go e na le moo, ka mehla o be a diriša Mangwalo. (Mat. 22:33-40) Le gona go e na le gore a tsenelele batheetši ba gagwe ka go ba botša dilo tšeo a bego a di dira legodimong goba tša ge yena le Modimo ba be ba bopa dilo, o ile “a bula menagano ya bona ka mo go feletšego gore ba kwešiše seo se bolelwago ke Mangwalo.” (Luka 24:32, 45) Jesu o be a rata Lentšu la Modimo kudu, e bile o be a rata go botša ba bangwe ka lona.

20. (a) Jesu o ile a bontšha bjang gore o ikokobeletša Modimo? (b) Mohlala wa Jesu le wa Heroda Agaripa wa Pele o re ruta’ng ka batho bao Jehofa a ba kgethago gore e be baetapele?

20 Gaešita le ge Jesu a be a šia batho ba ahlame ka ‘mantšu a gagwe a mabose,’ o be a iša theto go Morutiši wa gagwe e lego Jehofa. (Luka 4:22) Ge mohumi yo mongwe a be a reta Jesu ka go mmitša “Morutiši yo Botse,” Jesu ka boipoetšo o ile a mo araba ka gore: “Ke ka baka la’ng o mpitša yo botse? Ga go yo botse ge e se o tee, yena Modimo.” (Mar. 10:17, 18) Ruri Jesu o be a sa swane le Heroda Agaripa wa Pele, yoo a ilego a ba kgoši, goba moetapele wa Judea mo e ka bago mengwaga e seswai Jesu a boetše legodimong! Tiragalong e nngwe e kgethegilego, Heroda o ile a apara “diaparo tša bogoši.” Lešaba le ile la reta seo a bego a se boletše gomme la goeletša la re: “Ke lentšu la modimo, e sego la motho!” Go bonagala Heroda a ile a amogela theto yeo. Go ile gwa direga’ng ka yena? “Gateetee morongwa wa Jehofa [o ile] a mo otla, gobane ga se a nea Modimo letago; a jewa ke diboko gomme a hwa.” (Dit. 12:21-23) Ruri ga go na motho yo a bonego seo, yoo a bego a ka bolela gore Heroda o be a kgethilwe ke Jehofa gore e be moetapele ba batho ba gagwe! Eupša Jesu yena o ile a nea bohlatse bjo matla bja gore o kgethilwe ke Jehofa, e bile ka mehla o be a iša theto go Jehofa e le Moetapele yo Mogolo wa batho ba gagwe.

21. Re tlo ithuta’ng sehlogong se se latelago?

21 Morero wa Jehofa ga se gore Jesu e be moetapele ka mengwaga e sego kae feela. Ka morago ga gore Jesu a tsošwe bahung, o ile a re: “Ke neilwe matla ka moka legodimong le lefaseng. Tsebang gore ke na le lena matšatši ka moka go fihla bofelong bja tshepedišo ya dilo.” (Mat. 28:18-20) Eupša ka ge Jesu e le sebopiwa sa moya legodimong, o be a tlo etelela pele bjang batho ba Modimo mo lefaseng? Jehofa o be a tlo diriša bomang gore ba šome ka tlase ga boetapele bja Kriste gomme ba etelele pele batho ba Gagwe? Gona Bakriste ba therešo ba be ba tlo tseba bjang bao Jehofa a ba kgethilego gore e be baemedi ba gagwe? Sehlogo se se latelago se tla araba dipotšišo tšeo.

^ par. 12 Go ka direga gore letlakala le le tšwa pukung yeo e ngwadilwego ke Moshe ka go lebanya.