1, 2. Ońola nje di me̱nde̱no̱ jombwea byembilan ba kiṅe̱ ine̱i ya Yuda e?

MOTO a so̱nji te̱ wa oboso, a dipea wase, mo̱ o si me̱nde̱ no̱ngo̱ jangame̱ye̱ ke̱ o madangwa o mulemlem ma ngea e? Di mombwea te̱ mawuse̱ ma bane̱, nika ńe ná ńongwane̱ biso̱ ná di si ko̱ o mulemlem ma lambo. Nika ńe pe̱ mbale̱ nate̱na o bedangwedi basu o mambo ma mudī. Je ná di busane̱ belēdi ba mweńa o mawuse̱ ma bane̱, nate̱na bato Bibe̱l e mato̱peano̱.

² Yin kiṅe̱ ine̱i ya Yuda di to̱pedino̱ o dongo di se̱le̱ na din, i boledi Yehova na mulema mwe̱se̱. To̱ na nika, i po̱ngi mawuse̱ mande̱ne̱. Nje jeno̱ ná jokwa tongwea na nje e kweledi babo̱ e, nde ne̱ni pe̱ so̱ jeno̱ ná di samba mulemlem ma bedangwedi e? Jombwea la ben byembilan le ná longwane̱ biso̱ o tombwane̱ o mambo ma tilabe̱ oboso ba ponda o be̱ biso̱ belēdi.​—Langa Roma 15:4.

3-5. (a) To̱ná mulema ma Asa mu tano̱ mususu na Yehova, njika diwuse̱ a po̱ngino̱ e? (b) Nje e boli ná Asa a se̱me̱ye̱ nde na bato ba benama ponda Baesa a te̱mno̱ te̱nge̱ne̱ Yuda e?

³ Di se̱le̱ to̱pea ońola Asa na je̱ne̱ pe̱ ne̱ni Eyal’a Loba yeno̱ ná e we̱le̱ be̱ne̱ ngińa o longe̱ lasu. Asa a ta a se̱me̱ye̱ na Yehova  ponda idun a bato ba Etiopia i po̱ino̱ te̱nge̱ne̱ Yuda, nde a si boli nika ponda Baesa kiṅ’a Israel a botedino̱ boka Rama na ngińa, ńena ni ta moyo na mundi ma kiṅe̱ Asa. (2 Myan. 16:1-3) O su, Asa a se̱medi nde o dibie̱ lao la mo̱me̱ne̱, nde a bola pe̱ Benadad kiṅ’a Siria mate̱ke̱ ná a te̱nge̱ne̱ Baesa. Mo̱ mwano ma Asa mu tongo e? Bibe̱l e makwala ná: “Baesa a sengino̱ nika, na mo̱ ese̱le̱ boka la Rama, a s’alane̱ pe̱ ebolo oboso.” (2 Myan. 16:5) O dibokime̱ne̱ ye̱ne̱n nde biana musomba ma Asa mu dango!

⁴ Nde, ne̱ni Yehova mo̱ e̱nno̱ bedangwedi ba Asa e? Loba a lom muto̱ped’ao Hanani o sa Asa ná a si se̱medi na Yehova. (Langa 2 Myango 16:7-9.) Na Hanani a kwala ná: “Botea tatan so̱, o me̱nde̱ nde be̱ne̱ bila mo̱ na mo̱.” Ye mbale̱ ná Baesa ese̱le̱ ebol’a boka Rama, nde Asa na bato bao ba ta nde oteten a bila mine̱ mińa me̱se̱ ma janea lao.

⁵ Ka ne̱ni te̱ di makino̱ o dongo di se̱le̱ na din, Loba a wase̱le̱ mulema ma Asa, nde a langa mo̱ ná mwe mususu na mo̱. (1Ki. 15:14) O miso̱ ma Loba, tingame̱ la Asa o ke̱ pe̱m di ta loúa, kana a tano̱ a dangwa bupisane̱ bete̱sedi ba Loba. To̱ na wa, a ta te̱ nde angame̱ne̱ jumbwa mbupan ma bedangwedi bao belemā. Jombo te̱ mundenge mao na Baesa, mo̱ nje e tute̱le̱ Asa o se̱me̱ye̱ na bato ba benama​—nika ńe nde Benadad na mo̱me̱ne̱​—o mulopo ma Yehova e? Nga a bolane̱ so̱ nde mo̱nge̱le̱ ná kwalisane̱le̱ la bwam, to̱so̱ ná musomba ma bila ma bwam be ná ba lenea tombwane̱ buka pulise̱ jongwane̱ la Loba e? Nga man mo̱nge̱le̱ ma bobe ma weledi nde mo̱ na malea ma bobe e?

6. Nje jeno̱ ná jokwa na diwuse̱ la Asa e? Bola eyembilan.

⁶ Mo̱ myango ma Asa mi matute̱le̱ biso̱ o wase̱le̱ bedangwedi basu e? Ye biso̱ lambo di bo̱bi o je̱ne̱ ná e mapula ná di se̱me̱ye̱ na Yehova ke̱ je oteten a bete̱medi di titino̱ ná di lembe̱. Nde nje di mabolano̱ ke̱ je oboso ba mambo masadi ma longe̱ la buńa te̱ e? Di mabolane̱ so̱ nde dutea la mot’a benama, di wasa domse̱ mo̱ o ńasu mbadi e ? Nga di mapulise̱ so̱ nde bete̱sedi ba Bibe̱l na wasa pe̱ o we̱le̱ mo̱ o ebolo, o lee̱le̱ ná di se̱medi nde na jo̱nge̱le̱ la Yehova o buka me̱se̱ ma te̱m biso̱ oboso e? K’eyembilan, ye ná e po̱ ná mbia mo̱ngo̱ mu bangane̱ wa jukea la ndongame̱n ya mwemba to̱so̱ o jako̱to̱ne̱ diwo̱. Baise̱ Yehova ná a die̱le̱ wa, na jongwane̱ wa o so̱ mbadi ni peti bwam ńa po̱ngulane̱ be bete̱medi. Di kwale pe̱ so̱ ná nje yete̱na o bo̱lo̱ne̱ ebol’ango̱, nde e si be̱ wa bu o kusa epe̱pe̱ e? Mo̱ o me̱nde̱ langwea sango ebolo nupe̱pe̱ ńe o pule̱ no̱nge̱ wa ná o me̱nde̱ jukea o ndongame̱n ya teten a woki ponda ye̱se̱ e? To̱ bete̱medi basu be be̱ nde njika mo̱, ye biso̱ bwam o lakisane̱ ben byala ba mutiled’a kalat’a Myenge ná: “Bake̱ Yehova mangea mo̱ngo̱, pite̱ pe̱ na mo̱, nde mo̱ a me̱nde̱ yue̱le̱ mo̱.”​—Mye. 37:5.

7, 8. Njika mawuse̱ Yosafat a po̱ngino̱ e, nde nika e lenea pe̱ mo̱ nje e? (Ombwa duta la bebotedi ba jokwa.)

⁷ Di kwale pe̱ so̱ na nje ońola Yosafat, mun’a Asa e? A ta a be̱ne̱ bede̱mo ba bwam jita. Nika a tano̱ a se̱me̱ye̱ na Loba, Yosafat a boli jita la mambo ma bwam. Nde, a no̱ngi pe̱ bedomsedi be titi dibie̱. K’eyembilan, a ta a ńo̱ male ma diba, a lata moyo na Ahab Kiṅ’a bobe ńa janea la pongo. To̱na mome̱le̱ ma muto̱ped’a mudī Mikaya, Yosafat a lati nde na Ahab o bwemba te̱nge̱ne̱ bato ba Siria. O bo bwemba,  Yosafat a bo̱le̱ nde o wo̱. Na mo̱ a timba o Yerusalem. (2 Myan. 18:1-32) Jombwea nika, muto̱ped’a mudī Yehu a baise̱ mo̱ ná: “Ba masunga pe̱ mot’a bobe e? Wa o to̱ndi nde bato ba singe̱ Yehova e?”​—Langa 2 Myango 19:1-3.

⁸ Mo̱ Yosafat a busane̱ belēdi o nje e tombi e? Ninka a tano̱ a benga lee̱le̱ ko̱di o wasa lao la bwese̱ Loba muńe̱nge̱, ye̱ne̱ne̱ ná a si busane̱ belēdi o nje e tombi na Ahab to̱ o byala ba mome̱le̱ ba Yehu. Yosafat a ta a ńo̱ male mape̱pe̱ ma titi dibie̱. E ta pe̱ nde na musinged’a Loba mō̱, nin ngedi na Kiṅ’a bobe Ahasia, mun’a Ahab. Yosafat na Ahasia ba ta ba lata o po̱ngise̱ myo̱lo̱ mi sukan nde o bweye̱, mi si londe̱ pe̱ ebolo yena ońol’ao nde mi tano̱ mi po̱ngo̱be̱.​—2 Myan. 20:35-37.

9. Ne̱ni mindenge ma bobe mi mańamse̱no̱ longe̱ lasu le̱se̱ e?

⁹ Bolanga ba myango ma Yosafat bangame̱n o tute̱le̱ biso̱ o wase̱le̱ longe̱ lasu mo̱me̱ne̱. Ne̱ni e? O ke̱ pe̱m, Yosafat a ta nde kiṅ’a bwam. A boli nje e ta e te̱nge̱ne̱, a “pulise̱ Yehova na mulema mao mwe̱se̱.” (2 Myan. 22:9) Nde a ta a be̱ne̱ mindenge ma bobe mi wanedi mo̱ ndutu. O̱nge̱le̱ mun munia mu mawe̱ na Loba ná: “Mudangwane̱ badibie̱ a matimba dibie̱, nde nu nu malate̱ na belemā a mańama.” (Min. 13 :20) O mune̱ mudi pe̱, je ná di be̱ ná je nde jongwane̱ moto nu lee̱le̱ ná a to̱ndi mbale̱. Nde, mulatako mwena mu si ta mu pula, Yosafat a tano̱ a be̱ne̱ na Ahab, mu ta mu málenea mo̱ kwedi. Mulemlem, be̱ne̱ lasu la mulatako mu si mapule̱ na bato ba si maboleye̱ Yehova le ná di wanea biso̱ mbeu a ńolo.

10. (a) Njika belēdi jombwea diba di mabusane̱no̱ o eyembilan a Yosafat e? (b) Nje jangame̱nno̱ ne̱nge̱ o mo̱nge̱le̱ jombwea mindenge ma bobe e?

¹⁰ Njika belēdi ba longe̱ jeno̱ ná di busane̱ o nje e kweledi Yosafat e? Kriste̱n ńe ná e botea to̱ndo̱ moto nu si maboleye̱ Yehova, na mo̱nge̱le̱ ná e titi ná e so̱ muto to̱ mome ńangame̱ne̱ mo̱ oteten a Kriste̱n a mbale̱. To̱so̱, mbia mu titi o sango mwe ná mwepe̱ Kriste̱n o ba to̱ babe̱ ‘ke̱ ponda e dia.’ O  mbat’a nika, bō̱ be ná ba senga ka munańango mō̱ nu kwali ná: “Di yabane̱ ńo̱ng’a ndolo na ńa be̱ne̱ mundenge.” Nje Kriste̱n ńangame̱nno̱ bola e? Dutea o nje e kweledi Yosafat le ná longwane̱. A ta be̱ a pulise̱ bediedi o mbasanedi ma Loba. (2 Myan. 18:4-6) Nde nje e tombi ponda Yosafat a latino̱ na Ahab nu si ta nu be̱ne̱ne̱ Yehova ndolo to̱ po̱ e? Yosafat a ta angame̱n ne̱nge̱ o mulopo ná miso̱ ma Yehova ma mawasa be̱se̱ mulema mweno̱ mususu na mo̱. O pond’asu pe̱, miso̱ ma Loba ma “mayo̱mbo̱ o wase ńe̱se̱,” e pe̱ be̱be̱  “o jembe̱” biso̱. (2 Myan. 16:9) A bi bete̱medi basu, a to̱ndi pe̱ biso̱. Mo̱ o be̱n dube̱ ná Loba a me̱nde̱ londe̱ ńo̱ng’ango̱ ńa be̱ne̱ ndolo na mundenge o mbad’a bwam e? Be̱ mbaki ná a mabola nika, o ponda ni te̱nge̱n!

11, 12. (a) Ne̱ni Hiskia a bonde̱no̱ nje e ta mo̱ o mulema e? (b) Ońola nje malinga ma Loba ma we̱nge̱be̱le̱no̱ Hiskia e?

¹¹ Belēdi Hiskia a die̱le̱no̱ biso̱ be mombwea nde mulema. Ngedi po̱, Muwase̱ milema a busise̱ nje e ta o mulema ma Hiskia. (Langa 2 Myango 32 :31.) Niponda Hiskia a kwedino̱ diboa dinde̱ne̱, Loba a boli mo̱ eyemban e malee̱ ná a mabo̱le̱​—edinge̱dinge̱ e matimbe̱ ombusa. E me̱ne̱ne̱ ná banedi ba Babilon ba lom bato o so̱ṅtane̱ ońola y’eyemban. (2 Ki. 20:8-13; 2 Myan. 32:24) Loba “ese̱le̱ mo̱,” ná a lee̱ nje e ta mo̱ o mulema; na Hiskia a lee̱ ba bato ba Babilon “ndabo ao ńa mambo ma tiki ńe̱se̱.” Ben bedangwedi b’elemā be bonde̱ nde “nje e ta [Hiskia] o mulema.”

¹² Bibe̱l e si tele̱ye̱ biso̱ ná te̱ite̱i nje e boli mulema ma Hiskia mu timba kumba. Nga bebukedi bao te̱nge̱ne̱ bato ba Asiria nde e, nga ńai a betańsedi Loba a bo̱le̱no̱ mo̱ nde e? Mo̱, nga ye nde ońola ná a ta a be̱ne̱ “m’bwaṅ munde̱ne̱, a be̱ne̱ pe̱ edube jita” e? To̱ e be̱ nde ne̱ni, Hiskia “a si ta masoma ońola bwam a kusino̱,” ońolana a ta kumba. E se̱ ndutu e! To̱ná a boledino̱ Loba na mulema mwe̱se̱, Hiskia a si bwese̱ Loba muńe̱nge̱ o pambo a ponda po̱. Nde, ombusa ponda, “kumb’a [Hiskia] . . . e timbi siba,” na malinga ma Yehova ma we̱nge̱be̱le̱ so̱ mo̱me̱ne̱ na bato bao.​—2 Myan. 32:25-27; Mye. 138:6.

13, 14. (a) Njika ponda Yehova eno̱ ná ‘ese̱le̱ biso̱ o keka biso̱’ e? (b) Ne̱ni jangame̱nno̱ no̱ngo̱ musesako di makusano̱ ońola beboledi basu e?

¹³ Ne̱ni jeno̱ ná di tombwane̱ o bolanga ba myango ma Hiskia na ke̱ di madutea ońol’ao e? O̱nge̱le̱ na kumb’a Hiskia e po̱i nde o bondame̱ dibokime̱ne̱ ombusa Yehova bumbise̱ Sanherib na bo̱le̱ pe Hiskia nu ta nde ńakwedi. O mudi masu, di boli te̱ lambo le mweńa, ye ná e be̱ ná Yehova a ‘m’ese̱le̱ biso̱ o keka biso̱,’ ná nje ye biso̱ o mulema e buse e? K’eyembilan, munasango e ná a be̱ ná a boṅsane̱ ekwal’ao na iwiye̱, a tombise̱ pe̱ mo̱ oboso ba dimuti dinde̱ne̱. Jita ba masesa mo̱ ońola nje a bolino̱. Ne̱ni angame̱nno̱ no̱ngo̱ mu musesako e?

¹⁴ Di masesabe̱ te̱, ye biso̱ muse̱ṅ o bola bupisane̱ byala ba Yesu ná: “Yete̱na lo boli mambo me̱se̱ mena manabe̱le̱ bińo̱, kwala ná: Je nde tet’a bautu; nje jangame̱nno̱ bola nde di bolino̱.” (Lukas 17:10) Owan pe̱te̱, je ná jokwa na nje e kweledi Hiskia. Kumb’ao ńe̱ne̱ne̱ nde ninka ná “a si ta masoma ońola bwam a kusino̱.” Dutea lasu omo̱ń a njika dikala Loba a boledino̱ biso̱ di me̱nde̱ jeka biso̱ o bola nje Loba a singe̱no̱. Je ná di kwalea ońola Yehova ńai ni londi na masoma. A boli Betiledi ba Bosangi, name̱ne̱ pe̱ na mudī-musangi o bwam ba sue̱le̱ tumba lao.

15, 16. Ońola nje Yosia a bo̱lo̱ne̱no̱ betatedi ba Yehova name̱ne̱ pe̱ na longe̱ lao e?

¹⁵ O sukan, njika mome̱le̱ di mabusane̱no̱ o nje e kweledi Kiṅ’a bwam Yosia e? Ombwea nje e wan bukabe̱ lao na kwed’ao. (Langa 2 Myango 35:20-22.) Yosia a ta “ala dongame̱ne̱” Neko, Kiṅ’a Egipto, to̱ná ni kiṅe̱ e langwedino̱ mo̱ ná to̱ lambo di titi oteten abu. Bibe̱l e makwala ná byala ba Neko be “wu nde o mudumbu ma Loba.” Mo̱, ońola nje Yosia a busino̱ so̱ o bila e? Bibe̱l e si mabola beteledi.

¹⁶ Ne̱ni Yosia a wusano̱ bia nga byala ba Neko be mawa nde na Yehova e? A wusa baise̱ Yeremia, muto̱ped’a mudī mō̱ ńa jemea. (2 Myan. 35:23, 25) Nde myango to̱ mō̱ mi si makwala ná a boli nika. Omo̱ń a nika, Neko a ta nde ala o Karkemis. “Ndabo po̱” nde a tano̱ a be̱ne̱ne̱ bwemba, seto̱ Yerusalem. Di bupe̱, nika e si ta ńombwea dina la Loba, etum te̱ Neko a si loúno̱ Yehova to̱ tumba lao. E ta so̱ nde Yosia dutea la bobe o wala janane̱ Neko. Mo̱, je o je̱ne̱ owan belēdi jeno̱ ná di busane̱ e? Je te̱ o bete̱medi ba ndutu bō̱, di mabola bwam yete̱na di se̱le̱ o pulise̱ nje ye jemea la Yehova ońola di to̱ti.

17. Je te̱ o bete̱medi ba ndutu, ne̱ni bola ná di si po̱ngo̱ diwuse̱ ka di lena Yosia a po̱ngino̱ e?

¹⁷ Bete̱medi ba ndutu be̱ne̱ne̱ te̱, e mapula ná jombweye njika bete̱sedi ba Bibe̱l nika e matapano̱, na bupe̱ pe̱ mo̱ ńai ńe skwe̱. Ponda iwo̱, ye ná e pula ná di kwalisane̱ batudu. Yen ebe di ta di mádutea jombwea nje di bino̱ o di to̱ti, to̱ ná di ta di mápo̱ngo̱ muwaso o kalat’asu. Bete̱sedi ba Bibe̱l bepe̱pe̱ be jeno̱ ná jombwea ońola di to̱ti, bena mutudu mō̱ eno̱ ná ongwane̱ biso̱ o wase̱le̱. K’eyembilan, munańango mō̱ a bi ná a be̱n m’bē̱ ma sambane̱ dikalo la myango ma bwam. (Bebolo 4:20) Di kwale te̱ ná a po̱si buńa bō̱ o busa o dikalo, nde mom’ao nu titi kriste̱n a mapula ná a je o mboa. Mom’ao mo̱ ná ba si kusi ponda ndongo mińa misukan o tombise̱ mwemba, a mapula so̱ ná ba bole lambo mwemba kana yangame̱nno̱ mome na muto. Munańango e ná ombwea bepasi ba Bibe̱l bangame̱n, kana ben be matute̱le̱ biso̱ o sengane̱ Loba na ben byanedi ba timbise̱le̱ bato bokwedi. (Mat. 28:19,20; Bebolo 5:29) Nde e me̱nde̱ pe̱ pula ná o̱nge̱le̱ ná muto angame̱n sibise̱ mo̱me̱ne̱ owas’a mom’ao na be̱ muyao. (Efe. 5:22-24; Fil. 4:5) Mo̱ mom’ao a mabangane̱ nde mo̱ dikalo ná bambam e, nga e nde baise̱ mo̱ bo buńa bō̱ buka te̱ ná a bole lambo dipe̱pe̱ e? E mapulane̱ biso̱ je̱ne̱ la mambo la bwam ninka di mapulano̱ londise̱ jemea la Loba, di we̱ pe̱ ná di be̱ne̱ doi la mulema la bwam.

18. Ne̱ni weno̱ ná o tombwane̱ o jombwea la myango ma yin kiṅe̱ ine̱i din jokwa di kwaledino̱ e?

¹⁸ Etum te̱ di titino̱ ke̱nge̱nge̱, ponda iwo̱ biso̱ pe̱ je ná di le̱le̱me̱ o po̱ngo̱ to̱ njika diwuse̱ la man, yin kiṅe̱ ine̱i di to̱pedino̱ omo̱ń i po̱ngino̱. Je ná (1) di se̱me̱ye̱ o dibie̱ la mot’a benama esibe̱ bia, (2) di be̱ne̱ mindenge ma bobe, (3) di timba kumba, to̱so̱ (4) di no̱ngo̱ bedomsedi esibe̱ se̱le̱ pulise̱ jemea la Loba. Njika muńe̱nge̱ Yehova a mabwano̱ o je̱ne̱ bwam oteten asu, kana a tano̱ e̱ne̱ bwam oteten a i kiṅe̱ ine̱i! Yehova a me̱ne̱ pe̱ nate̱na njika dikala di to̱ndino̱ mo̱, di mapulano̱ pe̱ bolea mo̱ o mususu mwe̱se̱. Di duteye so̱ ońola min myango ma Bibe̱l, na londa pe̱ na masoma ná Yehova a boli biso̱ mo̱!