Kalap go long lista

Kalap go long lista bilong ol tok

Yu Holim Wankain Tingting Olsem Jehova Long Stretpela Pasin?

Yu Holim Wankain Tingting Olsem Jehova Long Stretpela Pasin?

“Bai mi litimapim nem bilong Bikpela . . . Oltaim em i save bihainim tok bilong en na . . . pasin bilong en i . . . stretpela tasol.”—LO 32:3, 4.

OL SINGSING: 5, 46

1, 2. (a) Wanem hevi i painim Nabot na ol pikinini bilong em? (b) Long dispela stadi, yumi bai skelim wanem 2-pela pasin?

PIKSAIM ol samting i kamap long dispela stori. Ol manmeri i sutim tok giaman long wanpela man. Ol i tok em i mekim bikpela rong, olsem na i stret long ol i mas kilim em i dai. Famili na ol pren bilong dispela man i kirap nogut na bel hevi taim ol man nogut i sutim tok giaman long em. Ol manmeri husat i laikim stretpela pasin, ol i bel hevi tru taim ol i lukim ol narapela i kilim dispela man na ol pikinini man bilong em. Dispela em i no wanpela stori nating. Dispela hevi i bin painim Nabot, em gutpela wokman bilong Jehova, na em i bin i stap long taim bilong King Ahap bilong Israel.—1 Kin. 21:11-13; 2 Kin. 9:26.

2 Long dispela stadi, yumi bai skelim ekspiriens bilong Nabot. Na tu, yumi bai skelim ekspiriens bilong wanpela elda long taim bilong ol aposel husat i bin mekim wanpela popaia. Taim yumi skelim ol dispela stori bilong Baibel, yumi bai luksave olsem yumi mas bihainim pasin daun sapos yumi laik soim olsem yumi holim wankain tingting olsem Jehova long stretpela pasin. Yumi bai luksave tu olsem taim yumi fogivim ol wanbilip husat i rongim yumi, dispela bai soim olsem yumi holim wankain tingting olsem Jehova.

OL I NO BIHAINIM STRETPELA PASIN

3, 4. (a) Nabot em wanem kain man? (b) Bilong wanem em i no laik salim gaden wain bilong em long King Ahap?

3 Long dispela taim bipo, Nabot i stap gut long Jehova, tasol planti manmeri bilong Israel i bihainim pasin nogut bilong King Ahap na meri nogut bilong em, Kwin Jesebel. Ol dispela manmeri nogut i lotuim god Bal, na ol i no rispektim Jehova na ol i no bihainim ol lo bilong Em. Tasol Nabot i tingim tru pasin bilong em long pas gut wantaim Jehova, em i putim laip bilong em yet i stap namba 2 samting.

4 Ritim 1 King 21:1-3. Ahap i laik baim gaden wain bilong Nabot na givim em narapela gaden wain i gutpela moa, tasol Nabot i les. Bilong wanem? Nabot i eksplenim gut long Ahap olsem: “Bipo yet dispela hap graun i bilong ol lain tumbuna bilong mi, na nau mi holim i stap. Olsem na long nem bilong Bikpela, mi no inap givim long yu.” Nabot i bihainim lo em Jehova i bin givim long lain Israel. Dispela lo i tambuim ol man long salim ol hap graun ol i bin kisim long lain tumbuna bilong ol. (Wkp. 25:23; Nam. 36:7) Dispela i soim klia olsem Nabot i holim wankain tingting olsem Jehova.

5. Jesebel i mekim wanem na ol i kilim Nabot?

5 Sori tru olsem, taim Nabot i tok nogat long salim graun, dispela i kirapim King Ahap na meri bilong em long mekim kain kain pasin i no stret. Jesebel i laik kisim gaden wain bilong Nabot na givim long man bilong em, olsem na em i stretim rot na ol man nogut i sutim tok giaman long Nabot, na ol man i kilim Nabot na ol pikinini man bilong em. Jehova i mekim wanem long stretim dispela hevi?

STRETPELA KOT BILONG GOD

6, 7. (a) Olsem wanem Jehova i soim olsem em i laikim stretpela pasin? (b) Bilong wanem yumi inap ting olsem dispela i mekim gut bel bilong ol wanblut na ol pren bilong Nabot?

6 Kwiktaim Jehova i salim Elaija long i go kwestenim Ahap. Elaija i tokim Ahap olsem em i gat asua long kilim man na stilim graun bilong em. Orait, Jehova i tok long givim wanem strafe long Ahap? Wankain hevi i painim Nabot na ol pikinini bilong em bai painim tu Ahap, meri bilong em, na ol pikinini man bilong em.—1 Kin. 21:17-25.

7 Famili na ol pren bilong Nabot i bel sori tru long hevi i painim Nabot na ol pikinini bilong em. Tasol ating ol i belgut taim ol i harim olsem Jehova i luksave long hevi i kamap, na kwiktaim em i tokaut long givim strafe long ol lain i mekim rong. Bihain, sampela senis i kamap na ating dispela i traim pasin bilong ol long i stap daun long Jehova na trastim em.

8. (a) Ahap i mekim wanem taim em i harim olsem Jehova bai givim strafe long em? (b) Pasin bilong Ahap i kirapim God long mekim wanem?

8 Taim Ahap i harim olsem Jehova i tokaut pinis long givim strafe long em, “em i brukim klos bilong en na i pasim klos bilong sori. Na em i tambu long kaikai. Na long nait tu em i save slip wantaim klos bilong sori. Em i tingting planti na em i no moa smat long mekim wok bilong em.” Ahap i daunim tru em yet! Orait, God i mekim wanem? Jehova i tokim Elaija: “Ahap i daunim em yet long ai bilong mi. . . . Olsem na bai mi no ken mekim save long lain bilong en long taim em i stap yet.” (1 Kin. 21:27-29; 2 Kin. 10:10, 11, 17) Jehova i save skelim bel bilong man na “painimaut” tingting tru bilong em, olsem na em i marimari long Ahap.—Snd. 17:3.

PASIN DAUN—LUKAUTIM YUMI

9. Olsem wanem pasin daun inap lukautim ol wanfamili na ol pren bilong Nabot?

9 Ol manmeri husat i save long bikpela rong em Ahap i bin mekim, ol i pilim olsem wanem long disisen bilong God? Dispela inap traim bilip bilong ol wanfamili na ol pren bilong Nabot. Pasin daun bai lukautim ol na ol bai stap gut yet long lotuim Jehova, na bilip olsem God i no inap tru long mekim pasin i no stret. (Ritim Lo 32:3, 4.) Taim Jehova i kirapim bek ol stretpela man, em bai kirapim tu Nabot, ol pikinini man bilong em, na ol wanfamili bilong em, na ol bai luksave olsem Jehova i save bihainim stretpela pasin. (Jop 14:14, 15; Jon 5:28, 29) Na tu, man i gat pasin daun i tingim olsem “God bai i kotim yumi long olgeta pasin yumi bin mekim, em ol gutpela pasin na ol pasin nogut na ol pasin hait.” (Sav. 12:14) Taim Jehova i mekim kot, em i save skelim ol samting we yumi yet i no save long en. Olsem na pasin daun i save lukautim ol man i no gat asua na ol i no larim hevi i bagarapim pasin bilong ol long pas gut wantaim God.

10, 11. (a) Wanem ol samting inap kamap na traim yumi na kamapim klia tingting tru bilong yumi long stretpela pasin? (b) Olsem wanem pasin daun inap lukautim yumi?

10 Yu bai mekim wanem sapos ol elda i mekim disisen em yu no kliagut long en o yu no wanbel long en? Kain olsem: Yu bai mekim wanem sapos yu yet o wanpela yu laikim tumas i no inap moa long mekim wanpela wok yupela i mekim inap planti yia pinis? Olsem wanem sapos poroman marit o pikinini man o pikinini meri o wanpela gutpela pren i raus long kongrigesen na yu no wanbel long disisen bilong ol elda? Olsem wanem sapos yu pilim olsem ol elda i popaia na ol i marimari long man i bin mekim rong? Ol kain samting olsem inap traim pasin bilong yumi long bilip long Jehova na oganaisesen bilong em. Hau bai pasin daun i lukautim yu long kain taim olsem? Yumi ken skelim bekim bilong dispela askim.

Yu bai mekim wanem sapos ol elda i tokaut long disisen em yu no wanbel long en? (Lukim paragraf 10 na 11)

11 Namba 1: Pasin daun bai kirapim yumi long holim tingting olsem yumi no save gut long olgeta samting i bin kamap. Jehova tasol inap save long tingting i stap long bel bilong man. (1 Sml. 16:7) Taim yumi holim kain tingting olsem, dispela bai kirapim yumi long daunim yumi yet, luksave long ol samting yumi no inap long mekim, na holim stretpela tingting. Namba 2: Pasin daun bai helpim yumi long i stap daun long wok bos na stap isi na wet long Jehova yet i ken stretim hevi. Saveman i tok: “Man i aninit long God, bai i stap gut. Na man i save mekim pasin nogut, bai em i no inap i stap gut.” (Sav. 8:12, 13) Taim ol man i bihainim pasin daun, dispela bai helpim ol long i stap strong long bilip.—Ritim 1 Pita 5:5.

PASIN GIAMAN

12. Yumi bai skelim wanem stori? Bilong wanem?

12 Long taim bilong ol aposel, ol Kristen long Antiok bilong Siria i bungim wanpela hevi, na dispela i traim ol long sait bilong pasin daun na pasin bilong fogivim ol narapela. Dispela stori bai helpim yumi long skelim tingting yumi holim long pasin bilong fogivim ol narapela, na tu, yumi bai kliagut moa long olsem wanem pasin bilong fogivim man i poroman wantaim stretpela pasin bilong Jehova.

13, 14. (a) Aposel Pita i mekim wanem ol gutpela wok? (b) Pita i strongim bel na em i no surik long mekim wanem?

13 Aposel Pita i mekim wok elda, na planti Kristen i save long em. Em i gutpela pren bilong Jisas, na Jisas i bin putim ol bikpela wok long han bilong em. (Mat. 16:19) Long 36 C.E., Pita i autim gutnius long Kornilius na ol wanhaus bilong em. Ol manmeri i tingting planti taim ol i harim dispela stori bikos Kornilius em man bilong narapela lain na em i no bin katim skin. Taim Kornilius na ol wanhaus bilong em i kisim holi spirit, Pita i tok: “Ol dispela man i kisim holi spirit olsem yumi bin kisim, olsem na husat inap tok ol i no ken baptais long wara?”—Apo. 10:47.

14 Long 49 C.E., ol aposel na ol elda long Jerusalem i bung na ol i laik painimaut olsem, taim ol man bilong ol narapela lain i kamap Kristen, i stret long ol i bihainim lo bilong katim skin, o nogat. Long dispela bung, Pita i strongim bel na toksave gen long ol Kristen olsem sampela yia paslain, ol manmeri bilong ol narapela lain i bin kisim presen bilong holi spirit. Pita yet i bin lukim dispela samting i kamap, olsem na tok bilong em i helpim tru gavening bodi long mekim disisen. (Apo. 15:6-11, 13, 14, 28, 29) Ating ol Kristen bilong lain Juda na ol narapela lain i amamas tru long pasin bilong Pita long strongim bel na tokaut klia long dispela samting. Ol Kristen inap trastim Pita bikos em man i gat strongpela bilip!—Hib. 13:7.

15. Pita i mekim wanem pasin kranki taim em i stap long Antiok bilong Siria? (Lukim piksa long kirap bilong stadi.)

15 Bihain liklik long bung i kamap long 49 C.E., Pita i go long Antiok bilong Siria. Em i amamas long bung wantaim ol manmeri bilong ol narapela lain husat i kamap Kristen. Ating em i yusim save na ekspiriens bilong em long helpim ol. Tasol bihain, ol i kirap nogut na bel hevi taim Pita i stop long bung na kaikai wantaim ol. Ol arapela Kristen long kongrigesen em ol tu i bilong lain Juda, wantaim Barnabas, ol tu i mekim wankain samting olsem Pita i mekim. Pita i mekim wok elda na em i stap strong long bilip. Wanem samting i kirapim em long mekim dispela pasin kranki we inap brukim kongrigesen? Stori bilong Pita inap givim wanem skul long yumi bilong helpim yumi sapos ol tok na pasin bilong wanpela elda i bagarapim bel bilong yumi?

16. (a) Olsem wanem Pita i kisim tok bilong stretim em? (b) Yumi laik kisim bekim bilong wanem ol askim?

16 Ritim Galesia 2:11-14. Pita i pret long ol man na dispela i kalabusim em. (Snd. 29:25) Pita i save gut long tingting bilong Jehova, tasol em i pret long ol narapela Juda long kongrigesen long Jerusalem, em ol Juda husat i bin katim skin. Aposel Pol tu i bin stap long bung i kamap long Jerusalem long 49 C.E., olsem na em i bungim Pita long Antiok na tokim em stret long pasin giaman bilong em. (Apo. 15:12; Gal. 2:13) Ol manmeri bilong ol narapela lain husat i kamap Kristen na ol i lukim pasin kranki bilong Pita, ol i mekim wanem? Yu ting ol i larim dispela i pundaunim ol? Yu ting pasin kranki bilong Pita i pasim rot bilong em long mekim ol wok em i holim?

FOGIVIM OL NARAPELA

17. Jehova i fogivim Pita, olsem na Pita i kisim wanem ol blesing?

17 Pita i bihainim pasin daun na em i kisim tok kaunsel bilong Pol. I no gat wanpela tok long Baibel i soim olsem Pita i lusim ol wok em i mekim. Bihain, holi spirit i stiaim em long raitim 2-pela pas we i kamap olsem ol buk bilong Baibel. Long namba 2 pas bilong Pita, em i kolim Pol olsem “brata bilong yumi . . . , em man yumi laikim tumas.” (2 Pita 3:15) Ating pasin kranki bilong Pita i bagarapim bel bilong ol manmeri bilong ol narapela lain husat i kamap Kristen, tasol Jisas, em het bilong kongrigesen, em i yusim yet Pita long mekim ol wok. (Efe. 1:22) Rot i op long ol memba bilong kongrigesen inap bihainim pasin bilong Jisas na Papa bilong em na fogivim ol narapela. Em gutpela sapos olgeta Kristen i stap strong na ol i no larim popaia bilong ol narapela i pundaunim ol.

18. Wanem ol hevi inap kamap na yumi ken soim olsem yumi holim wankain tingting olsem Jehova long stretpela pasin?

18 Wankain olsem ol elda long taim bilong ol aposel, long nau tu i no gat wanpela elda i gutpela olgeta bikos “planti taim yumi olgeta i save popaia.” (Jems 3:2) Ating yumi save long dispela, tasol hevi inap kamap taim ol popaia bilong wanbilip i putim hevi long yumi. Sapos kain samting olsem i kamap, bai yumi soim olsem yumi holim wankain tingting olsem Jehova long stretpela pasin? Kain olsem: Bai yu mekim wanem sapos wanpela elda i mekim wanpela tok i soim olsem em i daunim yu bikos yu bilong narapela lain o skin kala? Sapos elda i no tingting gut na em i mekim wanpela tok i bagarapim bel bilong yu, bai yu larim dispela tok i pundaunim yu? Bai yu hariap long kisim tingting olsem dispela brata i no inap moa long mekim wok elda? O, bai yu stap isi na wet long Jisas, em het bilong kongrigesen, long stretim dispela hevi? Bai yu putim tingting i go long ol gutpela wok dispela brata i bin mekim inap planti yia? Sapos wanpela brata i rongim yu na em i mekim yet wok elda o em i kisim sampela moa gutpela wok, bai yu amamas long em, o nogat? Sapos yu redi long fogivim em, dispela bai soim klia olsem yu holim wankain tingting olsem Jehova long stretpela pasin.—Ritim Matyu 6:14, 15.

19. Yumi mas tingting strong long mekim wanem?

19 Ol manmeri husat i laikim tru stretpela pasin, ol i laik tru long lukim taim bai kamap na Jehova bai pinisim olgeta kain pasin i no stret em Satan na lain bilong em i kamapim. (Ais. 65:17) Kirap long nau na i go inap long dispela taim i kamap, yumi olgeta wan wan i mas tingting strong long soim klia olsem yumi holim wankain tingting olsem Jehova long stretpela pasin. Yumi mas bihainim pasin daun, na luksave long ol samting yumi no inap long mekim, na amamas long fogivim ol man husat i rongim yumi.