Ala o mambo mena me

Ala o ebambu a mongo

Jongwane̱ “be̱n” ba jai o ekombo asu o “bolea Yehova na muńe̱nge̱”

Jongwane̱ “be̱n” ba jai o ekombo asu o “bolea Yehova na muńe̱nge̱”

Yehova a matata be̱n.”MYE. 146:9.

MYENGE: 17, 109

1, 2. (a) Njika mitakisan bonasango na bonańango asu bō̱ ba be̱nno̱ e? (b) Njika myuedi pe̱ jeno̱ ná di baise̱ e?

MUNASANGO Lije mo̱ ná: “Ponda bila b’ekombo be botedino̱ o Burundi, mbia masu mu ta nde o jako̱to̱ne̱. Je̱n bato ba mańa mīla, bane̱ bangwa lobo̱n. Bayedi bam na bonańango am, je biso̱ 11, di ńī mīla o sunga longe̱ lasu, na mbo̱t’asu buka te̱. Belongi ba mbia mam bepe̱pe̱ balo o yal’a bawase̱ diwutamea ńa Malawi, etum a lo̱ndo̱ 1 600 km. Bane̱ pe̱ bala moto te̱ o yao epolo.”

2 O nin we̱nge̱ bawase̱ diwutamea ba ńī bila to̱so̱ mitakisan mīla be buka na 65 ma lodun o wase ńe̱se̱—nin ńai a muso̱ngi e si ta e máje̱ne̱ne̱. * O muso̱ngi mabu o be̱n lokoli la Mboṅ a Yehova. Jita labu di bo̱lo̱ne̱ bandolo babu, na be̱be̱ na sango labu le̱se̱. Njika mitakisan mipe̱pe̱ bō̱ babu ba be̱nno̱ e? Ne̱ni jeno̱ ná jongwane̱ ban bonasango na bonańango o “bolea Yehova na muńe̱nge̱” to̱na mitakisan mabu e? (Mye. 100:2) Ne̱ni pe̱ jeno̱ ná di te̱ye̱ bawase̱ diwutamea ba si bi Yehova dikalo o mbad’a bwam e?

LONGE̱ LA MUWASE̱ DIWUTAMEA

3. Ne̱ni Yesu na bokwedi bao bō̱ ba timbino̱ bawase̱ diwutamea e?

3 Ombusa ange̱l a Yehova jome̱le̱ Yose̱f ná Kiṅe̱ Herode a mapula bwa Yesu, y’eso̱mb’a muna Yesu na bayedi bao balo o wasa diwutamea o Egipto. Ba jai oten natē̱ kwed’a Herode. (Mat. 2:13, 14, 19-21) Mimbu ombusa ponda, bokwedi ba Yesu “ba ta ba camane̱ o ekombo a Yudea na ya Samaria” ońola mitakisan. (Bebolo 8:1) Yesu e̱n oboso ba ponda ná jita la bokwedi bao ba me̱nde̱ be̱ eto̱m o dia mamboa mabu. Na mo̱ a kwala ná: “Ba takise̱ te̱ bińo̱ o mundi mō̱, lo ńa mīla o mupe̱pe̱.” (Mat. 10:23) Ńa la mīla ońola to̱ njika njo̱m nde di si bo̱bi.

4, 5. Njika mbeu a ńolo ni lambi bawase̱ diwutamea o ponda (a) beno̱ o ńa mīla e? (b) ba jaino̱ o yal’abu e?

4 Bawase̱ diwutamea be ná ba kusa mbeu a ńolo o ńa labu la mīla to̱so̱ o ponda ba jaino̱ o yal’abu. Gad, munasango a Lije ńa mūtu mo̱ ná: “Di dango woki jita, di kata bebwea ba mbimba. Ni ponda ke̱ ne 12 la mbu. Myende mi ta mi londa mba kańena na kwalane̱ mbia mam ná mu die mba. Sango am a si puli caka mba o mā ma bapamo, na mo̱ a bambe̱ mba. Di ta nde di baise̱ na biso̱me̱ne̱ buńa te̱ nga di me̱nde̱ jese̱le̱ bone̱, di kane̱ pe̱ Yehova na lakisane̱ mo̱, ponda iwo̱ di ta nde di da mangolo buka te̱ di tano̱ di bomane̱ o ngea.”Fil. 4:12, 13.

5 Dongo dinde̱ne̱ la mbia ma Lije di jai mimbu jita o yal’a bawase̱ diwutamea ńa Matumba ma Lati. Nde ba si ta mbo̱le̱ oten. Lije ńā nde muboled’ebondo tatan mo̱ ná: “Jita la bato di si ta di be̱ne̱ ebolo. Ba ta nde ba to̱po̱ miso̱si, ba so̱ko̱, biba, na joka njiki, na musonje.” Ná i si lata na mindenge ma bobe, Mboṅ a Yehova i ta o ni yala i ta yangame̱n we̱le̱ babo̱ mo̱me̱ne̱ mususu o bebolo ba mwemba. (Bon. 6:11, 12; 10:24, 25) Ná ba kombe̱ ja labu la bwam la mudī, ba bolane̱ pond’abu bwam, jita ba no̱ngi ebol’a paonia. Jo̱nge̱le̱ la ne̱ni Bonaisrael ba dangono̱ o eyaṅ longwane̱ babo̱ ná ba si sunjume̱ye̱, to̱ dimbea ná bejedi babu o ni yala be me̱nde̱ po̱ o su.2 Kor. 4:18.

LEE̱LE̱ BAWASE̱ DIWUTAMEA NDOLO

6, 7. (a) Ne̱ni “ndol’a Loba” e matute̱le̱no̱ Kriste̱n o jongwane̱ bonasango be o ndutu e? (b) Bola eyembilan.

6 “Ndol’a Loba” e mepe̱ biso̱ o lee̱le̱ mō̱ na nune̱ ndolo, sepo̱n o pond’a ndutu. (Langa 1 Yohane 3:17, 18.) Ponda njai e takise̱no̱ Kriste̱n a Yudea o ńo̱ṅo̱n a boso, mwemba mu boli ná ba kuse jongwane̱. (Bebolo 11:28, 29) Bamuloloma Paulo na Petro pe̱ bome̱le̱ Kriste̱n ná i to̱nde jesane̱ mō̱ na nune̱ ka be̱n. (Rom. 12:13; 1 Pet. 4:9) Yete̱na Kriste̱n yangame̱n o kasa bonasango ba mape̱pe̱le̱ babo̱ ngedi ininga na ba bena be ná ba bo̱lo̱ne̱ longe̱ labu to̱so̱ ba matakisabe̱ ońola dube̱ labu e!Langa Minia 3:27. *

7 O min mińa, lokoli la Mboṅ a Yehova—bome, bito, na bana—ba ta eto̱m o ńa bila na mitakisan mīla o jedu la Ukre̱n. Bō̱ ba bwabe̱; nde jita labu ba kasabe̱ na bonasango abu ba mudī o bepolo bepe̱pe̱ o Ukre̱n, jita dipe̱pe̱ di jesabe̱ na Mboṅ a Yehova ipe̱pe̱ o Rusia. O be bekombo bebane̱, ba si mano̱ngo̱ dongo o politik, kana ba “titino̱ ba wase,” ba mabenga pe̱ “langwa eyala” na ko̱di.Yohane 15:19; Bebolo 8:4.

JONGWANE̱ BAWASE̱ DIWUTAMEA O JEMBE̱ DUBE̱ LABU

8, 9. (a) Njika mitakisan bawase̱ diwutamea beno̱ ná ba kusa o ekombo a peńa e? (b) Ońola nje jangame̱nno̱ be̱ we̱lisane̱ o jongwane̱ babo̱ e?

8 Bō̱ ba madia te̱ mamboa mabu o ja o wuma ipe̱pe̱ oteten a ekombo abu, bane̱ ba mala nde o mwe̱n ekombo yena ba si bino̱. Go̱bina ńa y’ekombo ńe ná e bola da, mbo̱ti, na wum’a boja, nde be ná ba si be̱ne̱ da ba ko̱lo̱ngo̱ne̱no̱. Bawase̱ diwutamea ba wu o bekombo ba wei be ná ba be̱ o mulo̱lo̱ko̱ ka nged’abu ńaboso, ba si bie njika mbo̱ti bo̱to̱. Yete̱na be nde o wa o mindi m’eyidi, ba si me̱nde̱ bia ne̱ni bolane̱ belongisan ba mwe̱be̱ ba we̱nge̱ ka diyo̱ la gas, masin ma siane̱ bebolan, na nika.

9 Go̱bina iwo̱ i be̱n bete̱sedi o jongwane̱ bawase̱ diwutamea o ko̱lo̱ngo̱ne̱ bete̱medi babu ba peńa. Nde, ombusa myo̱di to̱ mininga, e yo̱ki pula ná ba sombweye babo̱me̱ne̱. Di diwengisan le ná di be̱ ndutu. Dutea ná wangame̱n o jokwa eyem’a peńa, o dangwa kaponda mambenda ma peńa, na mbad’a bola ńa peńa, be̱ la ponda, sawa la tax, betrukaṅ na nika, wala l’esukulu, na dibóngó la bana—me̱se̱ muso mō̱! Mo̱ we ná o lee̱le̱ edube na we̱lisane̱ o jongwane̱ bonasango na bonańango be oteten a i ńai a mitakisan e?—Fil. 2:3, 4.

10. Ne̱ni jeno̱ ná jembe̱ dube̱ la ba bena ba mapo̱ ka bawase̱ diwutamea e? (Ombwa duta la bebotedi ba jokwa.)

10 Ponda iwo̱ manea ma meka bonasango asu be bawase̱ diwutamea ná ba so̱ wum’asu ya ndongame̱n. Bō̱ ba masema babo̱ ná ba si mongwane̱ pe̱ babo̱ to̱so̱ jese̱ babo̱ yete̱na ba bangi o bola ebolo e meke̱ babo̱ o jukea o ndongame̱n. Bo̱ngo̱ bo boli bō̱ bemea. Ye so̱ musunga ná di dongame̱ne̱ bonasango asu ba po̱i o wase̱ diwutamea dibokime̱ne̱ ba mapo̱no̱. Bangame̱n o je̱ne̱ ná di mombwea babo̱. Nded’asu na jongwane̱ lasu be ná bembe̱ dube̱ labu.Min. 12:25; 17:17.

NE̱NI JONGWANE̱ BAWASE̱ DIWUTAMEA

11. (a) Njika mambo maboso bawase̱ diwutamea ba be̱nno̱ ńo̱ngi e? (b) Ne̱ni pe̱ beno̱ ná ba lee̱le̱ masoma e?

11 O bebotedi, e me̱nde̱ pula ná di bole bonasango asu da, mbo̱ti, to̱so̱ mane̱ mambo mape̱pe̱. * To̱ ngus’a mabea ka ko̱la, nika ńe nde lambo. Niponda pe̱ beno̱ o lee̱le̱ masoma, ná ba si mabaise̱ to̱ lambo, ba mongwane̱ nde bonasango ba kasi babo̱ o be̱ muńe̱nge̱ o bola. Ye mbale̱, jengane̱ la bane̱ sanga la mulema le ná di sumwane̱ muwase̱ diwutamea edub’ao; le pe̱ ná di ńamse̱ mulatako mao na bane̱ bonasango. (2 Tes. 3:7-10) Nde ba be̱n ńo̱ng’a jongwane̱.

Ne̱ni jeno̱ ná jongwane̱ bonasango na bonańa-ngo asu be bawase̱ diwutamea e? (Ombwa mongo 11-13)

12, 13. (a) Ne̱ni jeno̱ ná di wanea bawase̱ diwutamea jongwane̱ e? (b) Bola eyembilan.

12 Jongwane̱ la bawase̱ diwutamea, di si mabaise̱ mo̱ni jita, nde bwambwam ponda na muyao masu. K’eyembilan je ná di lee̱ babo̱ ne̱ni no̱ngo̱ ndiyo, ne̱ni janda da la bwam nde di titi mususedi jita, to̱so̱ ne̱ni kusa elongisan ewo̱ ka masin ma mbango, to̱so̱ ma ke̱ bewudu—ná ba sombweye babo̱me̱ne̱. Buka me̱se̱, we ná wongwane̱ babo̱ o bitane̱le̱ na mwemba mabu ma peńa. E we̱li te̱ be̱, pe̱le̱ babo̱ o mutoa o wala o ndongame̱n. Tele̱ye̱ pe̱ babo̱ ne̱ni te̱ye̱ bato dikalo o epoloso ango̱. Busa o dikalo mwemba na babo̱.

13 Ponda bekoke̱le̱ bene̱i be nde bawase̱ diwutamea be po̱ino̱ o mwemba mō̱, batudu jita bokwe̱le̱ babo̱ ne̱ni duane̱ mutoa, dipa masin, tila, name̱ne̱ pe̱ na ne̱ni te̱se̱ mambo mabu ná ba boleye Yehova o mususu. (Gal. 6:10) Babo̱ bane̱i be̱se̱ ba pomane̱ no̱ngo̱ ebol’a paonia. Be bediedi, name̱ne̱ pe̱ na miwe̱n mabu o bupe̱ mambo ma mudī, bongwane̱ babo̱ o kenja, na ná ebe̱yed’a mambo ya Satan e si mite̱le̱ babo̱.

14. (a) Njika mikekisan bawase̱ diwutamea bangame̱nno̱ lembe̱ e? (b) Bola eyembilan.

14 Mulemlem ka yine̱ Kriste̱n ye̱se̱, bawase̱ diwutamea bangame̱ne̱ lembe̱ mikekisan na mitusan ma wasa sango ná ba si ńamse̱ mulatako mabu na Yehova. * Lije di se̱le̱no̱ kwalea omo̱ń, na bonańango ba dia ba mo̱nge̱le̱ belēdi ba dube̱ sango abu okwe̱le̱no̱ babo̱ to̱ o ni ponda ba tano̱ ba ńa mīla. “A kumo pimba sango lena di si ta biso̱ mweńa, diwo̱ te̱ ombusa dine̱. O sukan, na mo̱ a mama ewol’a mukuta, a ńamwe̱le̱ lo̱, a kwala ná: ‘Lo me̱ne̱ e? Nje ye̱se̱ lo be̱nno̱ ńo̱ngi yen!’”Langa 1 Timoteo 6:8.

JOMBWEYE ŃO̱NGI NI BUKI YE̱SE̱ ŃA BAWASE̱ DIWUTAMEA

15, 16. Ne̱ni jeno̱ ná di sue̱le̱ bawase̱ diwutamea (a) o mudī e? (b) na wanea babo̱ mbidimbidi ma ndolo e?

15 Bawase̱ diwutamea ba si be̱n buka te̱ ńo̱ng’a sango ba be̱n pe̱ tobotobo ńo̱ng’a jongwane̱ la mudī na mbidimbidi ma ndolo. (Mat. 4:4) Batudu be ná bongwane̱ o kusea babo̱ kalati o eyem’abu ya bwambo, na bola pe̱ ná ba be̱ mulatako na bane̱ bonasango ba mato̱pe̱ eyem’abu. Jita la bawase̱ diwutamea ba si be̱n pe̱ mulatako to̱ mō̱ na mbia mabu ma maya, tumba labu, na myemba mabu. Ba be̱n ńo̱ngi o senga ndolo na nded’a Yehova ke̱ be na bonasango. E titi te̱ nika, be ná ba lata na mbia mabu mu titi o dube̱ to̱so̱ bato bekombo abu bena ba be̱n milemlem ma bede̱mo na beboledi. (1 Kor. 15:33) Di boli te̱ ná ba senge ná ba kasabe̱ o mwemba, nika ńe biso̱ edube ya no̱ngo̱ dongo mwemba na Yehova o “tata be̱n.”Mye. 146:9.

16 Kapo̱ ka y’eso̱mb’a muna Yesu na mbia mao, bawase̱ diwutamea be ná ba si be̱ne̱ pe̱ epolo o timba o ekombo abu etum te̱ mutakise̱ babo̱ a diano̱ a be̱n ngińa. Omo̱ń a nika, kana Lije a kikino̱ “jita la bayedi bena be̱n ne̱ni ba nangane̱no̱ belongi babu ba mbia na mińakisan, na bwa pe̱ babo̱, ba titi ná bemea o timbane̱ bana babu owe̱ni nika e bolanno̱.” O jongwane̱ ba bena ba kusi yin ndutu, bonasango be o kase̱ bawase̱ diwutamea o ekombo abu bangame̱n o be̱ne̱ ‘ndedi, to̱ndo̱ bane̱ bonasango, be̱ne̱ mulema ma bwam, na sibise̱ ńolo.’ (1 Pet. 3:8) Mitakisan mi boli bawase̱ diwutamea bō̱ ná ba we̱nge̱me̱ye̱ ńolo, be ná ba bwa iso̱n o kwalea ońola taka labu, sepo̱n oboso ba bana babu. Baise̱ na wame̱ne̱ ná, ‘Na be̱ te̱ o epol’abu, ne̱ni na wusano̱ to̱ndo̱ ná ba dangwe o mbasanedi mam e?’Mat. 7:12.

DI TE̱YE̱ BAWASE̱ DIWUTAMEA BA TITI MBOṄ A YEHOVA DIKALO

17. Ne̱ni te̱ye̱ la bawase̱ diwutamea dikalo di mawaneano̱ babo̱ lo̱ko̱mea e?

17 Jita la bawase̱ diwutamea we̱nge̱ ba mawa nde o bekombo owe̱ni ebol’asu ya dikalo e bangabe̱no̱. Tongwea na Mboṅ a Yehova ya ko̱di ye o be bekombo be makase̱ babo̱, lokoli la bawase̱ diwutamea lo masenga “eyal’a janea” ka nged’abu ńaboso. (Mat. 13:19, 23) Jita bena ba “bambe̱ myūna mi dili” ba maso̱ lo̱ko̱mea la mudī o ndongame̱n asu, ba pomane̱ pe̱ o jemba ná: ‘Loba e oteten ańu na mbale̱.’Mat. 11:28-30; 1 Kor. 14:25.

18, 19. Ne̱ni jeno̱ ná di lee̱le̱ dibie̱ ke̱ di mate̱ye̱ bawase̱ diwutamea dikalo e?

18 Ba bena ba mate̱ye̱ bawase̱ diwutamea dikalo bangame̱n o be̱ “jangwa” na mo̱me̱ne̱ “bwanganga.” (Mat. 10:16; Min. 22:3) Lambe̱ye̱ babo̱ toi o senga mitakisan mabu, nde o si kwala ekwal’a politik. Bupe̱ bediedi ba mukanjo m’ebolo na ba manea, o si we̱le̱ wame̱ne̱ to̱so̱ bane̱ o bete̱medi be nde̱nde̱le̱. Okwa bia na bola pe̱ jowe̱ la bawase̱ diwutamea edube name̱ne̱ pe̱ na beboledi babu ba yabane̱. K’eyembilan bato ba bekombo bō̱ ba to̱ndi ná bito ba bo̱te ńai ńe ko̱nji. Ońola nika, o mate̱ye̱ te̱ bawase̱ diwutamea dikalo, bo̱to̱ ńai ni si matakise̱ to̱ moto.

19 Mulemlem kana mot’a Samaria Yesu a to̱pedino̱ o edinge̱ding’ao, di mapula o jongwane̱ ba bena ba matake̱, nate̱na mo̱me̱ne̱ ba bena ba titi Mboṅ a Yehova. (Lukas 10:33-37) Mbad’a bwam ni buki ye̱se̱ ńa bola nika, ńe nde o te̱ye̱ babo̱ dikalo. Mutudu mō̱ ńongwane̱ bawase̱ diwutamea jita mo̱ ná: “Ye mweńa o pomane̱ langwea babo̱ ná je nde Mboṅ a Yehova, na ná ebol’asu ya boso ye nde o jongwane̱ babo̱ o mbad’a mudī, seto̱ ń’eyobo. E titi te̱ nika ke̱ bō̱ babu ba me̱nde̱ nde lata na biso̱ ońola muse̱ṅ.”

BEPUMA BE MABWESANE̱ MUŃE̱NGE̱

20, 21. (a) Njika bwam bo mawe̱ ke̱ di lee̱le̱ bawase̱ diwutamea ndol’a Kriste̱n e? (b) Nje di me̱nde̱no̱ jombwea o jokwa di bupe̱ e?

20 Lee̱le̱ la “be̱n” ba jai o ekombo asu ndol’a bonasango di maya bepuma ba bwam. Ponda mom’a munańango Alganes a wedino̱, a ńi mīla o Eritrea na bana bao basadi mutoba. Ombusa lo̱ndo̱ la mińa lo̱mbi o eyaṅ di wo̱lise̱ babo̱ jita, ba tunge̱ o Sudan. Alganes mo̱ ná: “Bonasango owo ba bongo nde biso̱ biana je nde mbia mabu, ba boli biso̱ da, mbo̱ti, wum’a boja, ndiyo. Nja nupe̱pe̱ ńe ná nu kasa be̱n o ndabo ao buka te̱ ońolana ba be̱n mulemlem ma jowe̱ e? E titi te̱ Mboṅ a Yehova mo̱me̱ne̱ e?”Langa Yohane 13:35.

21 Ne̱ni pe̱ jombwea di jita la bana di mapo̱ na bayedi babu, ebe̱ bawase̱ diwutamea na bane̱ be̱n bape̱pe̱ e? O jokwa di bupe̱, di me̱nde̱ jombwea ne̱ni biso̱ be̱se̱ jeno̱ ná jongwane̱ babo̱ o bolea Yehova na muńe̱nge̱.

^ par. 2 O din jokwa di mabolane̱ eyal’a “bawase̱ diwutamea” o to̱pea ońola ba bena ba dī mamboa mabu o wala ja o bepolo bepe̱pe̱ e be̱ oteten ekombo abu to̱so̱ o mwe̱n ekombo—ońola bila, mitakisan, to̱so̱ soa la mińangadu. Bupisane̱ UNHCR (Epep’a Matumba ma Lati e mombweye̱ bawase̱ diwutamea) o nin we̱nge̱ “moto 1 oteten a 113” e “eto̱m o dia mbo’ao wala o epolo epe̱pe̱.”

^ par. 6 Ombwa jokwa “N’oublie pas la bonté envers les étrangers (O si dimbea kasa be̱n)” o Njongo a Betatedi ńa Fre̱nsi ńa Maye̱se̱ 2016, map. 8-12.

^ par. 11 Dibokime̱ne̱ muwase̱ diwutamea a po̱ino̱, batudu bangame̱n bupe̱ bediedi be o Organisés pour faire la volonté de Jéhovah, chapitre 8, paragraphe 30. Batudu be ná ba bolane̱ jw.org o lomea myemba ma bene̱ bekombo maleta tongwea na mukanjo mabu m’ebolo. O mulemlem ma ponda pe̱ be ná ba bolane̱ dibie̱ o baise̱ myuedi jombwea mwemba n’ebol’a dikalo ya muwase diwutamea ná ba bie bete̱medi bao ba mudī.

^ par. 14 Ombwa mokwa “Personne ne peut servir deux maîtres” na “Sois courageux—Jéhovah est ton aide !” o Njongo a Betatedi ńa 15 Dibaba 2014, map. 17-26.