1., 2. a) Katere preizkušnje doživljajo nekateri naši bratje in sestre? b) Katera vprašanja se pojavljajo?

»NAŠA družina je bila na zboru, ko se je v Burundiju začela državljanska vojna,« se spominja brat Lije. »Videli smo, kako so ljudje tekali in streljali. Starši, jaz in mojih deset bratov in sester smo zbežali, da bi si rešili golo življenje, s seboj pa smo vzeli samo to, kar smo imeli pri sebi. Nekateri iz moje družine so po več kot 1600 kilometrov dolgem potovanju nazadnje prispeli v begunsko taborišče v Malaviju. Drugi smo bili razseljeni vse naokoli.«

² Trenutno je po vsem svetu več kot 65 milijonov beguncev, ki so morali zbežati iz svojega doma zaradi vojne ali preganjanja – toliko, kot še nikoli doslej! * Med njimi je tudi na tisoče Jehovovih prič. Mnogi so izgubili svoje ljubljene in skoraj vse svoje imetje. Katere dodatne izzive imajo nekateri? Kako lahko pomagamo tem bratom in sestram, da bodo kljub preizkušnjam služili »Jehovu z veseljem«? (Ps. 100:2)  In kako lahko učinkovito oznanjujemo dobro novico beguncem, ki še ne poznajo Jehova?

3. Kako so Jezus in številni njegovi učenci postali begunci?

³ Ko je Jehovov angel posvaril Jožefa, da kralj Herod namerava ubiti Jezusa, so mali Jezus in njegova starša zbežali v Egipt in tam živeli kot begunci. V Egiptu so ostali do Herodove smrti. (Mat. 2:13, 14, 19–21) Nekaj desetletij kasneje so se Jezusovi zgodnji učenci zaradi preganjanja »razkropili po vsej Judeji in Samaríji«. (Apd. 8:1) Jezus je napovedal, da bodo številni njegovi sledilci prisiljeni zapustiti svoj dom. Rekel je: »Kadar pa vas bodo preganjali v enem mestu, zbežite v drugo.« (Mat. 10:23) Bežati ni nikoli enostavno, pa naj je razlog takšen ali drugačen.

4., 5. S katerimi nevarnostmi se morajo spoprijeti begunci a) med begom in b) med bivanjem v taborišču?

⁴ Begunci se lahko znajdejo v nevarnosti na samem begu ali ko živijo v begunskem taborišču. »Hodili smo več tednov in šli mimo nešteto trupel,« se spominja Lijev mlajši brat Gad. »Imel sem dvanajst let. Noge so mi tako otekle, da sem družinskim članom rekel, naj gredo naprej brez mene. Oče me ni hotel prepustiti upornikom, zato me je nosil. Vsak dan posebej smo se trudili preživeti, molili smo in zaupali Jehovu. Včasih smo jedli samo mange, ki so rasli ob poti.« (Fil. 4:12, 13)

⁵ Večina članov Lijeve družine je nazadnje nekaj let živela v begunskih taboriščih Združenih narodov. Kljub temu tam niso bili varni. Lije, ki je zdaj okrajni nadzornik, pravi: »Večina ljudi je bila brez dela. Opravljali so, pijančevali, kockali, kradli in nečistovali.« Da bi se bratje in sestre v taboriščih upirali slabim vplivom, so morali biti povsem zaposleni z občinskimi dejavnostmi. (Heb. 6:11, 12; 10:24, 25) Duhovno zdravi so ostali tako, da so učinkovito rabili svoj čas. Mnogi so pionirali. Ostali so pozitivni, saj so imeli v mislih, da se bo njihovo bivanje v taborišču navsezadnje končalo, tako kot se je končalo potovanje Izraelcev po pustinji. (2. Kor. 4:18)

6., 7. a) Kako nas »ljubezen do Boga« vzgibava, da ravnamo z brati in sestrami, ki so v stiski? b) Povej primer.

⁶ »Ljubezen do Boga« nas sili, da drug drugemu izkazujemo ljubezen, še posebej v hudih razmerah. (Beri 1. Janezovo 3:17, 18.) Ko je v prvem stoletju kristjanom v Judeji pretila lakota, so občine zanje organizirale pomoč. (Apd. 11:28, 29) Apostola Pavel in Peter sta kristjanom tudi prigovarjala, naj bodo med seboj gostoljubni. (Rim. 12:13; 1. Pet. 4:9) Če naj bi kristjani sprejemali brate in sestre, ki pridejo v goste, koliko bolj bi morali sprejeti sovernike, katerih življenje je ogroženo ali ki so preganjani zaradi vere! (Beri Pregovori 3:27.) *

⁷ Nedavno je moralo v vzhodni Ukrajini na tisoče Jehovovih prič – moških, žensk in otrok – zbežati zaradi sporov in preganjanja. Na žalost so nekateri izgubili življenje. Toda večino so k sebi vzeli duhovni bratje in sestre iz drugih delov Ukrajine, številni drugi pa so se nastanili pri sovernikih v Rusiji. V obeh državah bratje in sestre ostajajo politično nevtralni, ločeni od sveta, in še naprej goreče oznanjajo »dobro novico«. (Jan. 15:19; Apd. 8:4)

8., 9. a) S katerimi izzivi se begunci morda spoprijemajo v novi državi? b) Zakaj potrebujejo našo potrpežljivo pomoč?

⁸ Medtem ko so nekateri razseljeni znotraj svoje države, so številni drugi pahnjeni v povsem tuje okolje v novi državi. Vlade jim lahko priskrbijo hrano, obleko in zatočišče, vendar so morda ti ljudje prikrajšani za svojo domačo hrano. Begunci iz toplejših dežel morda prvič občutijo hladno vreme in mogoče ne vedo, kako se ustrezno obleči. Če prihajajo s podeželja, morda ne vedo, kako uporabljati sodobne gospodinjske aparate.

⁹ Nekatere vlade organizirajo programe, s katerimi beguncem pomagajo privaditi se na nove okoliščine. Toda pogosto že po nekaj mesecih pričakujejo, da bodo begunci skrbeli sami zase. To pa je lahko zelo težko. Predstavljaj si, da se skušaš naučiti novega jezika in se prilagoditi novim zakonom in pričakovanjem glede vedenja, časovne točnosti, davkov, plačevanja računov, obiskovanja šole in vzgoje otrok, in to vse naenkrat! Ali lahko potrpežljivo in spoštljivo pomagaš bratom in sestram, ki se spoprijemajo s takšnimi izzivi? (Fil. 2:3, 4)

10. Kako lahko okrepimo vero beguncem, ko ti prispejo? (Glej sliko pri naslovu.)

¹⁰ Poleg tega bratje in sestre, ki so begunci, zaradi posvetnih oblasti včasih težko pridejo v stik s krajevno občino. Nekatere ustanove pretijo, da bodo bratom ali sestram odvzele podporo ali jim zavrnile azil, če ne bodo sprejeli zaposlitve, zaradi katere ne bi mogli obiskovati shodov. Nekaj bratov in sester je zaradi strahu in občutka nemoči popustilo takšnemu pritisku. Zato je pomembno, da sovernike, ki so begunci, poiščemo čim prej, ko prispejo. Občutiti morajo, da nam je mar zanje. Naše sočutje in praktična pomoč jim lahko okrepita vero. (Preg. 12:25; 17:17)

11. a) Kaj begunci potrebujejo na začetku? b) Kako lahko begunci pokažejo hvaležnost?

¹¹ Na začetku bomo morda morali naše brate in sestre oskrbeti s hrano, obleko ali drugimi osnovnimi potrebščinami. * Celo majhna pozornost, denimo kravata, ki jo podarimo bratu, lahko veliko pomeni. In ko begunci pokažejo hvaležnost, ne da bi kdaj kaj zahtevali, pomagajo svojim gostiteljem, da občutijo veselje, ki izvira iz dajanja. Seveda, če bi v nedogled živeli na račun radodarnosti drugih, bi to lahko načelo njihovo samospoštovanje in poškodovalo njihov odnos s soverniki. (2. Tes. 3:7–10) Toda praktično pomoč potrebujejo.

12., 13. a) Kako lahko beguncem praktično pomagamo? b) Povej primer.

¹² To, da beguncem praktično pomagamo, ne zahteva veliko denarja, temveč predvsem naš čas in skrb. Morda je to nekaj preprostega, kot denimo, da jim pojasnimo, kako uporabljati javni prevoz, kako najti službo ali bivališče, kje nakupovati zdravo, a ne preveč drago hrano, na katero ustanovo naj se obrnejo za določene zadeve oziroma kako priti do orodja ali pripomočkov, da bi lahko kaj zaslužili. Še pomembnejše pa je, da jim pomagamo, da postanejo dejavni člani nove občine. Če je mogoče, jim ponudimo prevoz na shode. Prav tako  jim pojasnimo, kako lahko na novem področju pristopijo k ljudem s sporočilom o Kraljestvu. Brate in sestre, ki so begunci, vzemimo s sabo na oznanjevanje.

¹³ Ko so štirje mladoletni begunci prispeli v neko občino, so jih različni starešine naučili, kako voziti avtomobil, tipkati na računalnik in napisati življenjepis, naučili pa so jih tudi, kako si lahko razporedijo čas, da bi čim več naredili za Jehova. (Gal. 6:10) Kmalu so vsi štirje začeli pionirati. Zaradi takšnega vodstva in osebnega prizadevanja, da dosežejo duhovne cilje, so lepo napredovali in se ognili temu, da jih pogoltne Satanova stvarnost.

14. a) Kateri skušnjavi se morajo begunci upirati? b) Povej primer.

¹⁴ Begunci se morajo tako kot vsi drugi kristjani upirati skušnjavi in pritisku, da bi jim pridobivanje gmotnih reči postalo pomembnejše od odnosa z Jehovom. * Prej omenjeni Lije in njegovi bratje in sestre se spomnijo, kako jih je oče poučil o pomembnosti vere celo med tem, ko so bežali. »Tistih nekaj nepotrebnih stvari, ki smo jih nosili s seboj, je odvrgel eno za drugo. Nazadnje je dvignil prazno torbo in z nasmehom rekel: ‚Ali vidite? Nič od tega ne potrebujete!‘« (Beri 1. Timoteju 6:8.)

15., 16. Kako lahko podpiramo begunce a) duhovno in b) čustveno?

¹⁵ Begunci bolj kakor gmotno pomoč potrebujejo duhovno in čustveno podporo. (Mat. 4:4) Starešine jim lahko priskrbijo publikacije v njihovem jeziku in jim pomagajo, da pridejo v stik z brati in sestrami, ki govorijo njihov jezik. Številni begunci so bili prisiljeni zapustiti razširjeno družino, s katero so bili tesno povezani, ter skupnost in občino. Med svojimi soverniki morajo občutiti Jehovovo ljubezen in sočutje, sicer se bodo morda raje začeli družiti z neverujočimi sorodniki ali rojaki, s katerimi imajo skupno kulturo in izkušnje. (1. Kor. 15:33) Ko jim pomagamo, da se bodo v občini počutili povsem sprejete, imamo pravzaprav prednost, da skupaj z Jehovom varujemo tujce. (Ps. 146:9)

 ¹⁶ Tako kot mali Jezus in njegova starša se tudi begunci morda ne morejo vrniti v svojo domovino, vse dokler so na oblasti njihovi zatiralci. Kot je opazil Lije, »številni starši, ki so videli, kako so bili njihovi družinski člani posiljeni in umorjeni, svojih otrok enostavno ne morejo odpeljati nazaj tja, kjer so se zgodile te tragedije«. Da bi bratje in sestre v deželah, ki so sprejele begunce, lahko pomagali tistim, ki so doživeli takšno travmo, morajo upoštevati naslednji nasvet: »Čutite z bližnjim, bodite bratoljubni, polni najgloblje sočutnosti, ponižnega duha.« (1. Pet. 3:8) Zaradi preganjanja so se nekateri begunci zaprli vase in jih je morda o tem, kaj hudega prestajajo, sram govoriti, še posebej v navzočnosti svojih otrok. Vprašaj se: »Kako bi želel, da se ravna z mano, če bi bil na njihovem mestu?« (Mat. 7:12)

17. Kako beguncem to, da jim oznanjujemo, prinese olajšanje?

¹⁷ Številni današnji begunci prihajajo iz držav, kjer je oznanjevanje omejeno. Zahvaljujoč gorečim Pričam v deželah, ki sprejmejo begunce, lahko na tisoče beguncev prvič sliši »besedo o kraljestvu«. (Mat. 13:19, 23) Mnogi, ki so »obremenjeni«, na shodih najdejo duhovno osvežitev in hitro priznajo: »Bog je zares med vami.« (Mat. 11:28–30; 1. Kor. 14:25)

18., 19. Kako lahko pokažemo modrost, ko oznanjujemo beguncem?

¹⁸ Tisti, ki oznanjujejo beguncem, morajo biti »oprezni« in tudi uporabiti ostroumnost. (Mat. 10:16; Preg. 22:3) Potrpežljivo prisluhni njihovim skrbem, toda ne razpravljaj o politiki. Upoštevaj navodila podružničnega urada in krajevnih oblasti. Sebe ali drugih nikoli ne izpostavljaj nevarnostim. Spoznaj in spoštuj begunčeve verske občutke in kulturne posebnosti. Na primer, ljudje iz nekaterih dežel imajo močno izoblikovano mnenje glede tega, kakšno oblačilo je primerno za žensko. Kadar torej oznanjuješ beguncem, se obleci tako, da ne boš po nepotrebnem vzrok za spotiko.

¹⁹ Tako kot usmiljeni Samarijan iz Jezusove ponazoritve želimo pomagati ljudem, ki trpijo, tudi tistim, ki niso Priče. (Luk. 10:33–37) To najbolje storimo tako, da jih seznanimo z dobro novico. »Pomembno je, da jim takoj damo vedeti, da smo Jehovove priče in da je naš glavni namen, da jim pomagamo duhovno, in ne gmotno,« pravi neki starešina, ki je pomagal že številnim beguncem. »Sicer bi se nekateri morda družili z nami samo zaradi osebnih koristi.«

20., 21. a) Kaj dobrega lahko prinese to, da beguncem izkazujemo krščansko ljubezen? b) Kaj bomo pregledali v naslednjem članku?

²⁰ Izkazovanje krščanske ljubezni »tujcem« prinaša dobre rezultate. Neka krščanska sestra je povedala, da je njena družina zaradi preganjanja zbežala iz Eritreje. Štirje od njenih otrok so po izčrpavajočem osemdnevnem potovanju čez puščavo prispeli v Sudan. Rekla je: »Tamkajšnji bratje in sestre so z njimi ravnali kot z bližnjimi sorodniki. Priskrbeli so jim hrano, obleko, streho nad glavo in nekaj denarja za javna prevozna sredstva. Le kdo drug bi sprejel v svoj dom tujce, in to zgolj zato, ker častijo istega Boga? Samo Jehovove priče!« (Beri Janez 13:35.)

²¹ Kaj pa številni otroci, ki pridejo skupaj s starši, bodisi kot begunci ali priseljenci? V naslednjem članku bomo pregledali, kako jim vsi lahko pomagamo, da bodo Jehovu služili z veseljem.