Ala o mambo mena me

Ala o ebambu a mongo

Jongwane̱ la bana ba “be̱n” ba jai o ekombo asu

Jongwane̱ la bana ba “be̱n” ba jai o ekombo asu

“Ebanja muńe̱nge̱ mam munde̱ne̱ mwe nde ke̱ na masenga ná bana bam ba madangwa o mbale̱.”3 YOHANE 4.

MYENGE: 134, 133

1, 2. (a) Njika mitakisan jita la bana bena ba boki o mwe̱n ekombo ba be̱nno̱ e? (b) Njika myuedi di malano̱ jombwea o din jokwa e?

YOSUA mo̱ ná: “Botea muna na mato̱po̱ nde bwambo ba bayedi bam o mboa na o mwemba. Nde ombusa mba botea esukulu na timbi nde to̱ndo̱ eyem’a bwambo ya wuma jeno̱ ka be̱n. Ombusa ngus’a mimbu, mambo ma timbi tukwa. Na si ta pe̱ na so̱ṅtane̱ nje e makwalabe̱ o ndongame̱n, na dimbea pe̱ bede̱mo ba yabane̱ ba bayedi bam.” Nje e po̱yedi Yosua e titi mwe̱n.

2 O nin we̱nge̱, o be̱n buka ná 240 ma lodun la bato be nde be̱n o mwe̱n ekombo. Yete̱na we nde mwe̱n a moto, ne̱ni weno̱ ná o po̱ngo̱ miwe̱n mo̱ngo̱ me̱se̱ ná bana bo̱ngo̱ ba be̱ ngińa o mbad’a mudī, na ‘dangwa pe̱ o mbale̱’ e? (3 Yohane 4) Ne̱ni bane̱ pe̱ beno̱ ná bongwane̱ e?

A BAYEDI, BIŃO̱ LEE̱LE̱ EYEMBILAN A BWAM

3, 4. (a) Ne̱ni bayedi beno̱ ná ba lee̱le̱ bana eyembilan a bwam e? (b) Nje bayedi ba s’angame̱nno̱ jengane̱ bana babu e?

3 A bayedi, eyembilan ańu ye mweńa o te̱se̱ bana bańu o nge’a longe̱ la bwindea. Bana bańu ba me̱ne̱ te̱ ná bińo̱ ‘lo mase̱le̱ nde pulise̱ janea la Loba,’ ba mokwa o lakisane̱ Yehova ońola mpuli mabu ma buńa te̱. (Mat. 6:33, 34) Bińo̱ be̱ne̱ so̱ longe̱ di wam. Ese̱le̱ wasa la masango, pulise̱ nde mambo ma mudī—seto̱ diwengisan. Bińo̱ we̱ ná lo si be̱ne̱ beto̱m. Pulise̱ “diwuta o mo̱ń”—do̱lisane̱ la Yehova—seto̱ m’bwaṅ to̱so̱ “edub’a bato.”Langa Marko 10:21, 22; Yohane 12:43.

4 O s’angame̱n o walame̱ne̱ kańena o si mabe̱ne̱no̱ pe̱ ponda ońola bana bo̱ngo̱. Bīse̱ babo̱ ná o mabwane̱ nde babo̱ muńe̱nge̱ yete̱na ba we̱le̱ Yehova o epol’a boso, o mulopo ma wasa dina to̱ m’bwaṅ ońola bwam babu to̱so̱ bo̱ngo̱. Di pande na din je̱ne̱ la mambo di titi Kriste̱n ná bana nde bangame̱n bole̱ ná bayedi babu ba be̱ne̱ longe̱ la m’bwe̱njē̱. O si dimbea ná, “seto̱ bana nde ba mako̱mbeye̱ basango, nde basango nde ba mako̱mbeye̱ bana sango.”2 Kor. 12:14.

A BAYEDI, BIŃO̱ BUKA MYOYO MA LEME̱

5. Ońola nje bayedi bangame̱nno̱ kwalisane̱ bana babu jombwea Yehova e ?

5 Ka nje te̱ e bīsabe̱no̱, bato “ba ńai a myambo ma matumba ye̱se̱” ba me̱nde̱ jingea o bebokedi ba Yehova. (Sak. 8:23) Nde mwe̱n eyeme̱ e ná a be̱ wa ekeṅan o lee̱ bana bo̱ngo̱ mbale̱. Bana bo̱ngo̱ nde be bautu bo̱ngo̱ ba Bibe̱l be mweńa buka be̱se̱, ‘bia labu’ la Yehova pe̱ nde di mabole̱ babo̱ longe̱ la bwindea. (Yohane 17:3) Ná bana bo̱ngo̱ bokwe belēdi ba Yehova, wangame̱n o “kwalea ońol’ao” o ponda ye̱se̱.Langa Ndimbisedi 6:6, 7.

6. Ne̱ni bana bo̱ngo̱ beno̱ ná ba tombwane̱ o jokwa eyem’ango̱ e? (Ombwa duta la bebotedi ba jokwa.)

6 Bana bo̱ngo̱ ba me̱nde̱ jokwa to̱po̱ eyem’a bwambo ya mwe̱n ekombo ba maso̱be̱no̱ o esukulu na o wuma ba majano̱; nde ekwal’ańu ya buńa te̱ o mboa na eyem’ańu nde ye tanga laboso o jokwe̱le̱ babo̱ to̱po̱ eyem’ańu. O sumo te̱ jokwe̱le̱ la bana bo̱ngo̱ ná ba be̱ne̱ ekwal’a njiba na wa, bia l’eyem’ango̱ pe̱ di mabatea babo̱ tombwane̱. Bia la leme̱ loba di mabatea bana bo̱ngo̱ so̱ṅtane̱ na jongwane̱ pe̱ babo̱ o kwalisane̱ bato bape̱pe̱. Nika e mabola pe̱ babo̱ epolo o sambane̱ ebol’abu ya dikalo. Karolina ńena bayedi bao be nde be̱n o mwe̱n ekombo mo̱ ná: “Ye muńe̱nge̱ jita o be̱ o mwemba m’eyeme̱ epe̱pe̱ na jongwane̱ pe̱ owe̱ni ńo̱ngi ńeno̱ bonde̱ne̱.”

7. Nje weno̱ ná o bola yete̱na ekeṅan ońola bwambo ye o ndabo ango̱ ńa mbia e?

7 Nde botea na ponda bana be o mwe̱n ekombo ba mokwano̱ eyeme̱ na bede̱mo ba y’epolo, dongo labu le ná di si be̱ne̱ pe̱ ńo̱ngi o to̱po̱ eyem’abu ya yabe̱ to̱so̱ di si bie pe̱ to̱po̱ mo̱ na se̱ṅse̱ṅ. A bayedi, yete̱na nika nde yeno̱ na bana bańu, bińo̱ pe̱ le ná lokwa to̱po̱ eyem’a wuma lo majano̱ son e? O me̱nde̱ we̱le̱ longa bana bo̱ngo̱ ka Kriste̱n yete̱na o maso̱ṅtane̱ bekwali babu, longe̱le̱ labu la ńolo, ebol’abu y’esukulu, na yete̱na o makwala boso na boso na balēdi babu. Ye mbale̱ ná jokwa l’eyeme̱ epe̱pe̱ di mabaise̱ ponda, ngudi, na sibise̱ la ńolo. Mo̱, mun’ango̱ a kwedi te̱ ndo̱ki, o si me̱nde̱ jokwa bwambo ba mbuke o bwam ba kwala na mo̱ e? Milemlem ma miwe̱n nde wangame̱nno̱ po̱ngo̱ ońola mun’ango̱ nu mato̱pe̱ nde bwambo bope̱pe̱ bwam, e titi mbale̱ e? *

8. Ne̱ni weno̱ ná wongwane̱ bana bo̱ngo̱ yete̱na bia lo̱ngo̱ l’eyeme̱ ewo̱ di wuto e?

8 O ka mbale̱, e si me̱nde̱ be̱ bu ná bayedi bō̱ be o mwe̱n ekombo ba to̱pe na bo̱bise̱ la ńolo eyem’a bana babu ya peńa. Y’ekeṅan ye ná e bola ná bayedi ba si tombe̱le̱ bana babu njib’a so̱ṅtane̱ ńa “kalat’a bosangi.” (2 Tim. 3:15) Yete̱na o be bete̱medi nde weno̱, we te̱ nde ná wongwane̱ bana bo̱ngo̱ o bia Yehova na to̱ndo̱ mo̱. Mutudu mō̱ nu be̱n dina ná San mo̱ ná: “Ńango asu ńe mulamba a ta a be̱ne̱ so̱ṅtane̱ di wuto l’eyeme̱ di maso̱ṅtane̱no̱ bwam, nde biso̱ na bandome̱ bam ba bito pe̱ di si ta di bia eyem’ao bwam. Nde ponda je̱nno̱ mo̱ a mokwa, a kane̱, a we̱ pe̱ o tombise̱ jokwa la ndabo a mbia woki te̱, di so̱ṅtane̱ ná bia la Yehova le mweńa jita.”

9. Ne̱ni bayedi beno̱ ná bongwane̱ bana ba mokwe̱ o bia Yehova o leme̱ loba e?

9 Ye ná e pula ná bana bō̱ bokwe bia Yehova o leme̱ loba—eyeme̱ e mato̱po̱be̱ o esukulu na ye e mato̱po̱be̱ o mboa. Bayedi bō̱ ba mabolane̱ so̱ kalati i tilabe̱, kalati ońola bosenga, na sinima o leme̱ lo bane̱. Na mbale̱, bayedi be o mwe̱n ekombo bangame̱n o tuse̱ mańolo o be̱ne̱ ponda, na bolane̱ dibie̱ o bwam ba jongwane̱ bana babu o be̱ne̱ mulatako mu bam na Yehova.

MWEMBA MA NJIKA EYEME̱ O MAPO̱SO̱NO̱ E?

10. (a) Nja ńangame̱n no̱nge̱ bedomsedi ońola mwemba ma njika eyeme̱ jukea e? (b) Nje angame̱nno̱ se̱le̱ bola denge̱ a mano̱ngo̱ bedomsedi e?

10 “Be̱n” ba maje̱ etum na mboṅ a Yehova yena i mato̱pe̱ bwambo babu, bangame̱n o ko̱to̱me̱ na mwemba mwe babo̱ o mbasan mwena mu mabolane̱ nde eyem’a y’ekombo. (Mye. 146:9) Nde yete̱na mwemba ma eyem’abu mwe babo̱ be̱be̱, sango a mbia e ná a baise̱ na mo̱me̱ne̱ ná: Mwemba ma njik’eyeme̱ mwe bwam ońola ndabo am ńa mbia e? Ombusa mo̱ dutea bwam, kane̱, na kwala pe̱ na munj’ao na bana bao, angame̱n no̱ngo̱ bedomsedi. (1 Kor. 11:3) Njika mato̱ti ma mweńa angame̱nno̱ no̱ngo̱ iwiye̱ e? Njika bete̱sedi ba Bibe̱l eno̱ ná a we̱le̱ bolane̱ e? Jombweye bō̱.

11, 12. (a) Ne̱ni eyeme̱ yeno̱ mulatako na nje muna a mabusane̱no̱ o ndongame̱n e? (b) Ońola nje bana bō̱ ba mabangano̱ jokwa eyem’a bayedi babu e?

11 Bayedi bangame̱n o jombwea nje e mapule̱ bana babu na te̱ite̱i. Na mbale̱—esibe̱ jombwea eyem’a bwambo—ná muna a so̱ṅtane̱ mbale̱ bwam, e mapula mo̱ buka yi ngus’a háwa belēdi ba mudī a makusano̱ o ndongame̱n woki te̱. Nde ombwea ninka ná: Mako̱to̱ne̱ ma matomba te̱ na bwambo bwena ba maso̱ṅtane̱no̱ bwam, bana be ná ba we̱le̱ kusa so̱ṅtane̱ buka te̱ ke̱ bukedi, pondapo̱ bokwa buka nje bayedi babu ba mo̱nge̱le̱no̱. Nika e titi ná e we̱le̱ be̱ yete̱na bana ba si maso̱ṅtane̱ eyem’a bwambo na se̱ṅse̱ṅ. (Langa 1 Korinto 14:9, 11.) Seto̱ eyem’a bwambo muna a yabane̱no̱ nde e me̱nde̱ tike̱ be̱ yena e matape̱ mo̱nge̱le̱ na mulema mao. Bana bō̱ be ná bokwa bola malabe̱, tombise̱ patan, to̱so̱ bekwali na bwambo ba bayedi babu, nde esibe̱ ná byala be mawa babo̱ o njib’a mulema.

12 O mbat’a nika, mulema ma muna mu si matapabe̱ buka te̱ n’eyem’a bwambo. Yosua di to̱pedino̱ o bebotedi e nde eyembilan ewo̱ ya nika. Ka nje te̱ ndom’ao Este̱r a kwalino̱: “Ońola bana basadi, eyem’a bayedi babu, bede̱mo babu ba yabane̱, na jowe̱ be mulatako.” Bana ba si bi te̱ bede̱mo b’ekombo a bayedi babu, be ná ba banga jokwa eyem’abu—nikame̱ne̱ pe̱ na dube̱ labu. Nje so̱ bayedi be o mwe̱n ekombo beno̱ nȧ ba bola e?

13, 14. (a) Ońola nje babaedi bō̱ be o mwe̱n ekombo balane̱no̱ bana babu o mwemba m’eyem’a y’ekombo ba tano̱ e? (b) Ne̱ni bayedi ba bolino̱ o bwam ba tika be̱ ngińa o mbad’a mudī e?

13 Bayedi be Kriste̱n ba mawe̱le̱ ja la bwam la mudī la bana babu oboso ba nje babo̱ mo̱me̱ne̱ ba to̱ndino̱. (1 Kor. 10:24) Samuel, sango a Yosua na Este̱r mo̱ nȧ: “Biso̱ na munj’am jombo bana basu o so̱ njika eyeme̱ ye ná yongwane̱ babo̱ o ńaka o mbad’a mudī, nde di kane̱ pe̱ ná di kuse dibie̱. Jalabe̱ di si ta nje di tano̱ jo̱nge̱le̱ be̱ bwam. Ponda di so̱ino̱ ná ba si ta ba tombwane̱ lambo la mweńa o ndongame̱n na eyem’asu, di no̱ngi bedomsedi o wala o mwemba m’eyem’a y’ekombo di tano̱. Di ta jukea o ndongame̱n ponda ye̱se̱ mwemba, di te̱ pe̱ dikalo. Di ta pe̱ di bele̱ mako̱m masu ma y’ekombo o po̱ da na biso̱ na wala pe̱pe̱le̱ mundi. Man me̱se̱ mongwane̱ bana basu o bia bonasango, na bia pe̱ Yehova, seto̱ buka te̱ ka Loba labu nde ka Sango abu na Diko̱m labu pe̱. Je̱n nika mweńa buka bia labu la eyem’asu.”

14 Samuel a bati ná: “Ná di tike be̱ ngińa o mudī, biso̱ na munj’am di ta pe̱ jukea o ndongame̱n a bwambo basu. Nika e ta biso̱ ebolo jita, na wo̱lo̱ pe̱ jita. Nde di masoma Yehova ońolana a namse̱ miwe̱n masu me̱se̱. Bana basu balale̱ ba mabolea Yehova o ebol’a pond’a mususu.”

NJE BESO̱MBE̱ BENO̱ NÁ BE BOLA

15. Ońola nje munańango Kristina a so̱ṅtane̱no̱ ná ye mo̱ muse̱ṅ o be̱ o mwemba mu mabolane̱ eyem’a wuma a majano̱ e?

15 Bana ba mákoka te̱ be ná ba pula bolea Yehova o mwemba mwena mu mabolane̱ eyeme̱ ba maso̱ṅtane̱no̱ bwam. Nika e po̱i te̱, bayedi ba s’o̱nge̱le̱ ná bana babu ba com babo̱. Kristina mo̱ ná: “Na ta na bia eyem’a bayedi bam son, nde na si ta na so̱ṅtane̱ mo̱ bwam o ndongame̱n. Ke̱ ne 12 la mbu, na ta nukea o jako̱to̱ne̱ l’eyeme̱ ná mabolane̱no̱ o esukulu. Ka nged’a boso, na so̱ṅtane̱ ná nje neno̱ o senga ye nde mbale̱! Nje epe̱pe̱ e tapi mba jita e ta nde ponda na botedino̱ kane̱ n’eyeme̱ ná mabolane̱no̱ o esukulu. Na ta ńai na makane̱no̱ Yehova na mulema mam mwe̱se̱!” (Bebolo 2:11, 41) A kokino̱ pe̱te̱ son, Kristina a to̱pedi din to̱ti na bayedi bao, na mo̱ a no̱ngo̱ bedomsedi o wala o mwemba mu mabolane̱ eyem’a wuma ba majano̱. Mo̱ ná: “Jokwa bia Yehova na eyeme̱ ná mabolane̱no̱ o esukulu di tute̱le̱ mba o bolea mo̱.” E si no̱ngi pond’a bwaba, na Kristina a botea bolea Yehova na muńe̱nge̱ ka paonia ńa pond’a mususu.

16. Ońola nje munańango Nadia a tano̱ muńe̱nge̱ ná bayedi bao bese̱le̱ mo̱ ná a be̱ o mwemba m’eyem’a wuma ba majano̱ e?

16 A beso̱mbe̱, lo mo̱nge̱le̱ ná bińo̱ le ná lo to̱ndo̱ be̱ o mwemba mu mabolane̱ eyem’a wuma lo majano̱ e? Ye so̱ te̱ nika, baise̱ na bińo̱me̱ne̱ ońola nje. Wala o mu mwemba le ná longwane̱ bińo̱ o sisea be̱be̱ na Yehova e? (Yak. 4:8) Nga o mo̱nge̱le̱ nde ná wala lo̱ngo̱ di mate̱se̱ wa wonja na bayedi bo̱ngo̱, to̱so̱ di mawutise̱ ebol’ango̱ e? Nadia nu maboleye̱ tatan o Bete̱l mo̱ ná: “Ponda biso̱ na bonańango am di bukino̱ 10 la mbu, di puli wala o mwemba mu mabolane̱ eyem’a wuma di majano̱.” Nde bayedi babu ba ta ba bia ná wala labu o mu mwemba di si me̱nde̱ wanea bana babu tombwane̱ la mweńa o mbad’a mudī. Nadia a bati ná: “Di matimbise̱le̱ bayedi basu masoma jita ońola miwe̱n mabu o jokwe̱le̱ biso̱ eyem’abu, nde na jese̱le̱ pe̱ biso̱ o mwemba mu ta mu bolane̱ eyem’a wuma di majano̱. Nika e londe̱ longe̱ lasu na minam, e bola pe̱ biso̱ epolo o jongwane̱ bape̱pe̱ o bia Yehova.”

NE̱NI BANE̱ BENO̱ NÁ BONGWANE̱

17. (a) Nja Yehova a bolino̱ m’bē̱ o kokise̱ bana e? (b) Ne̱ni bayedi beno̱ ná ba kusa jongwane̱ o jokwe̱le̱ bana babu mbale̱ e?

17 Yehova a boli nde bayedi—seto̱ bambambe̱ to̱so̱ to̱ njika moto nupe̱pe̱—m’bē̱ m’edube ma kokise̱ bana babu o mbale̱. (Langa Minia 1:8; 31:10, 27, 28.) To̱ na nika, bayedi bena ba si bi eyem’a wuma ba majano̱ be ná ba baise̱ jongwane̱ o tapa mulema ma bana babu; nika e si mapula kwala ná be o banga m’bē̱ ma bongwa bana babu; o diwengisan, nika ńe nde mbadi po̱ ńa kokise̱ bana babu o “bo̱ngo̱ na o malea ma Sango.” (Efe. 6:4) K’eyembilan, bayedi be ná ba baise̱ batudu o mwemba malea ma ne̱ni die̱le̱ jokwa la ndabo a mbia, na jongwane̱ pe̱ bana babu o be̱ne̱ mindenge ma bwam.

Be̱ la mulatako na mwe- mba di mawanea bana na bayedi tombwane̱ (Ombwa mongo 18 na 19)

18, 19. (a) Ne̱ni Kriste̱n yoú o mbad’a mudī yeno̱ ná i wanea beso̱mbe̱ jongwane̱ e? (b) Nje pe̱ bayedi beno̱ ná ba benga bola e?

18 K’eyembilan, bayedi be ná ba bele̱ mbia mipe̱pe̱ ponda na ponda te̱ o jukea o jokwa labu la ndabo a mbia. Ombusa nika, jita la beso̱mbe̱ be ná be tombwane̱ o mbad’a mudī tongwea na mindenge ma bwam; k’eyembilan be ná ba te̱ dikalo na longe̱le̱ ńolo na babo̱ bupisane̱ bete̱sedi ba Bibe̱l. (Min. 27:17) San di kwaledino̱ omo̱ń mo̱ ná: “Na dia na mo̱nge̱le̱ bonasango bena ba we̱le̱ mba owas’a mapupulan mabu. Na tombwane̱ jita ponda te̱ ba tano̱ ba wanea mba jongwane̱ o boṅsane̱ ekwali o ndongame̱n. Na ta pe̱ muńe̱nge̱ ponda te̱ di tano̱ di longe̱le̱ ńolo mwemba.”

19 Nde, ba bena bayedi ba po̱sino̱ o jongwane̱ bana babu bangame̱n nde tika jokwe̱le̱ be beso̱mbe̱ ná be bole bayedi babu edube, be bie pe̱ ná be s’angame̱n no̱ngo̱ epol’a bayedi to̱ ye̱use̱ babo̱. O mbat’a nika, ba bena ba mawane̱ jongwane̱ labu ba s’angame̱n be̱ne̱ bedangwedi bena ba be oteten a mwemba to̱ be o eboko beno̱ ná ba langa ka bō̱ be mbindo. (1 Pet. 2:12) Bayedi ba s’angame̱n o jese̱le̱ ná bane̱ nde ba longe bana babu o mbad’a mudī. Bangame̱n jombwea di jongwane̱ di mawe̱ na bane̱ bonasango, na benga pe̱ jokwe̱le̱ bana babu.

20. Ne̱ni bayedi beno̱ ná bongwane̱ bana babu ná ba be̱ baboledi ba Yehova ba mbale̱ e?

20 A bayedi, bińo̱ kane̱ Yehova ná a bole bińo̱ jongwane̱, lo bole pe̱ nje ye̱se̱ ye o ngud’ańu. (Langa 2 Myango 15:7.) We̱le̱ mulatako ma mun’ango̱ na Yehova omo̱ń a bepuledi bo̱ngo̱. We̱ ná o be̱ mbaki ná Eyal’a Loba e tapi mulema mao. Tika dube̱ ná mun’ango̱ e ná a be̱ muboled’a bwam ńa Yehova. Yete̱na bana bo̱ngo̱ ba mabupe̱ Eyal’a Loba name̱ne̱ pe̱ n’eyembilan ango̱ ya bwam, o me̱nde̱ timbise̱le̱ byala ńamuloloma Yohane a to̱pino̱ jombwea bana bao ba mudī ná: “Ebanja muńe̱nge̱ mam munde̱ne̱ mwe nde ke̱ na masenga ná bana bam ba madangwa o mbale̱.”3 Yohane 4.

^ par. 7 Ombwa mulopo m’ekwali “Vous pouvez apprendre une langue étrangère!” o Reveillez-vous (Umwe!) ńa So̱ṅe 2007, map.10-12.