Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Kamoo re ka Thušago Bana ba “Badiiledi”

Kamoo re ka Thušago Bana ba “Badiiledi”

“Ga ke na lebaka le legolo la go thaba go feta le, la gore ke kwe gore bana ba ka ba tšwela pele ba sepela therešong.”3 JOH. 4.

DIKOPELO: 88, 41

1, 2. (a) Bana ba bantši bao batswadi ba bona ba dulago nageng e šele ba kopana le bothata bofe? (b) Sehlogo se se tlo ahlaahla dipotšišo dife?

JOSHUA o re: “Ka ge batswadi ba ka ba dula nageng e šele, ke thomile go bolela segagabo bona ka gae le ka phuthegong go tloga bjaneng. Eupša ka morago ga gore ke thome go tsena sekolo, ke ile ka thoma go bolela leleme la nageng yeo e šele. Ka morago ga mengwaga e sego kae, ke ile ka se sa bolela leleme la batswadi ba ka. Ka gona ke ile ka thoma go se sa kwa selo dibokeng, le gona ka se sa rata setšo sa batswadi ba ka.” Batho ba bantši ba fetile maemong a go swana le a Joshua.

2 Lehono, batho ba ka godimo ga ba 240 000 000 ba dula dinageng dišele. Ge e ba o le motswadi yo a dulago nageng e šele, o ka thuša bana ba gago bjang gore ba tle ba rate Modimo le go “tšwela pele ba sepela therešong”? (3 Joh. 4) Le gona ba bangwe ba ka thuša bjang?

BATSWADI, BEELANG BANA BA LENA MOHLALA O MOBOTSE

3, 4. (a) Batswadi ba ka beela bjang bana ba bona mohlala o mobotse? (b) Ke’ng seo batswadi ba sa swanelago go se letela go bana ba bona?

3 Batswadi, le swanetše go beela bana ba lena mohlala o mobotse ge e ba le nyaka gore ba sepele tseleng e išago bophelong bjo bo sa felego. Ge bana ba lena ba bona gore le “tsoma Mmušo pele,” ba ithuta go ithekga ka Jehofa gore a ba nee dinyakwa tša bona tša letšatši le letšatši. (Mat. 6:33, 34) Ka gona, le se ke la phela bophelo bja maemo. Go e na le gore le kitimiše dilo tše di bonagalago, phegelelang dilo tša moya. Lwelang go phema dikoloto. Tsomang ‘letlotlo leo le lego legodimong,’ e lego go amogelwa ke Jehofa, e sego go tsoma mahumo goba “go tumišwa ke batho.”Bala Mareka 10:21, 22; Joh. 12:43.

4 Le se ke la swarega kudu moo le feleletšago le se na nako ya bana ba lena. Ba botšeng gore le ikgantšha ka bona ge ba kgetha go etiša Jehofa pele maphelong a bona go e na le gore ba itsomele bophelo bja maemo goba mahumo, goba go humiša lena. Phemang kgopolo ya batho ba lefase ya gore bana ba swanetše go šomela batswadi ba bona go ba thuša go ipshina ka bophelo. Gopolang gore “bana ga se ba swanela go kgobelela batswadi ba bona dithoto, eupša ke batswadi bao ba swanetšego go kgobelela bana ba bona dithoto.”2 Bakor. 12:14.

BATSWADI, ITHUTENG LELEME LEO BANA BA LENA BA LE BOLELAGO

5. Ke ka baka la’ng batswadi ba swanetše go bolela le bana ba bona ka Jehofa?

5 Go etša ge Beibele e boletše e sa le pele, batho ‘bao ba tšwago malemeng ka moka’ ba tla ka mokgatlong wa Jehofa. (Sak. 8:23) Eupša go se tsebe leleme leo bana ba gago ba le bolelago go ka go thatafaletša go ba ruta ka Jehofa. Bana ba gago ke batho ba mathomothomo bao o swanetšego go ithuta Beibele le bona, ka gobane go ‘tseba Modimo’ ke gona go tla dirago gore ba hwetše bophelo bjo bo sa felego. (Joh. 17:3) E le gore bana ba gago ba tsebe dilo tšeo Jehofa a di nyakago go rena, o swanetše go ‘bolela’ le bona ka tšona ka dinako tšohle.Bala Doiteronomio 6:6, 7.

6. Bana ba gago ba ka holega bjang ge ba ka ithuta segageno? (Bona seswantšho se se lego mathomong a sehlogo.)

6 Ga go pelaelo gore bana ba gago ba tla ithuta leleme la nageng yeo le hudugetšego go yona sekolong le setšhabeng, eupša ba ka ithuta segageno gabotse ge o boledišana le bona gantši ka sona. Ge o thuša bana ba gago go ithuta segageno, ga o ba thuše feela gore ba kgone go boledišana le wena. Go tseba segageno go tla ba thuša le ka ditsela tše dingwe. Go tseba maleme a mabedi go thuša bana ba gago go šomiša mabjoko le go dirišana gabotse le batho ba bangwe. Le gona go ka ba thuša go oketša tirelo ya bona tšhemong ya leleme lešele. Carolina, yoo batswadi ba gagwe ba dulago nageng e šele, o re: “Go ba phuthegong ya leleme lešele go bose. Le gona go bose kudu go thuša tšhemong ya leleme lešele moo go nyakegago bagoeledi ba oketšegilego ba Mmušo wa Modimo.”

7. O ka dira’ng ge e ba ka lapeng la lena le sa bolele leleme letee?

7 Ka lehlakoreng le lengwe, ge bana bao ba dulago nageng e šele le batswadi ba bona ba dutše ba tlwaela setšo sa nageng yeo le go ithuta leleme la moo, ba bangwe ba bona ba ka tlogela go bolela leleme la batswadi ba bona. Batswadi, ge e ba bana ba lena ba dira seo, go re’ng le sa dire maiteko a go ithuta leleme leo ba le bolelago? Le tla kgona go ba godišetša ka phuthegong ge e ba le tseba leleme leo ba le bolelago, boithabišo bja bona, mošomo wa bona wa sekolo le ge e ba le kgona go boledišana le barutiši ba bona. Ke therešo gore go ithuta leleme le lefsa go tšea nako e bile go nyaka maiteko le boikokobetšo. Eupša a re re gona bjale ngwana wa gago o fetoga sefoa, na o be o ka se dire maiteko a go ithuta polelo ya diatla e le gore o kgone go boledišana le yena? Go bjalo le ka ngwana wa gago yo a tsebago kudu leleme le itšego go feta segageno. O swanetše go ithuta leleme leo gore o kgone go boledišana le yena. *

8. O ka thuša bana ba gago bjang go ithuta ka Jehofa ge e ba o sa tsebe gabotse leleme leo ba le bolelago?

8 Batswadi ba bangwe ba ka thatafalelwa ke go bolela gabotse leleme la nageng yeo ba hudugetšego go yona leo bana ba bona ba le bolelago. Seo se ka thatafaletša batswadi bao go ruta bana ba bona “mangwalo a makgethwa.” (2 Tim. 3:15) Ge e ba o le motswadi yo bjalo, o sa dutše o ka thuša bana ba gago go tseba Jehofa le go mo rata. Mogolo yo a bitšwago Shan o gopola ka gore: “Mma o be a sa tsebe gabotse leleme leo re bego re le bolela, mola nna le dikgaetšedi tša ka re be re sa tsebe segagabo gabotse. Eupša ge re be re mmona a ithuta Beibele, a rapela e bile a leka ka gohle go swara borapedi bja lapa beke e nngwe le e nngwe, re ile ra bona gore go ithuta ka Jehofa go bohlokwa kudu.”

9. Batswadi ba ka thuša bjang bana ba bona bao maemo a gapeletšago gore ba ithute ka Jehofa ka maleme a mabedi?

9 Bana ba bangwe go ka nyakega gore ba ithute ka Jehofa ka maleme a mabedi, e lego leleme la sekolong le leleme la ka gae. Ka baka leo, batswadi ba bangwe ba diriša maleme ao ka bobedi go ruta bana ba bona ka Jehofa ba šomiša dikgatišo tša rena, mananeo ao a rekhotilwego le dibidio. Ka gona re a bona gore batswadi bao ba dulago nageng e šele ba swanetše go diriša nako e ntši le go šoma ka thata go thuša bana ba bona go ba le tswalano e botse le Jehofa.

LE SWANETŠE GO KOPANELA PHUTHEGONG YA LELEME LEFE?

10. (a) Ke mang yo a swanetšego go dira phetho ya gore lapa le tla kopanela phuthegong ya leleme lefe? (b) Ke’ng seo a swanetšego go se dira pele a dira phetho yeo?

10 Ge “badiiledi,” goba bafaladi, ba dula kgole le Dihlatse tše dingwe tšeo di bolelago segagabo bona, ba swanetše go kopanela phuthegong ya leleme la moo ba dulago gona. (Ps. 146:9) Eupša ge e ba le le bafaladi gomme kgauswi le mo le dulago go na le phuthego yeo e šomišago segagabo lena, potšišo ke gore: Ke phuthego ya leleme lefe yeo lapa la lena le tla holegago kudu go yona? Hlogo ya lapa e swanetše go dira phetho ka morago ga gore e naganišiše gabotse ka taba ye le go rapela ka yona gotee le go boledišana ka yona le ditho tša lapa. (1 Bakor. 11:3) Ke dilo dife tšeo hlogo ya lapa e swanetšego go nagana ka tšona pele e dira phetho yeo? E swanetše go latela melao efe ya motheo? Anke re ahlaahleng tše dingwe tša dilo tšeo le melao ya motheo yeo e ka thušago.

11, 12. (a) Go tseba leleme goba go se le tsebe go kgoma ngwana bjang dibokeng? (b) Ke ka baka la’ng bana ba bangwe ba gana go ithuta leleme la batswadi ba bona?

11 Batswadi ba swanetše go naganišiša gabotse ka dinyakwa tša bana ba bona. Ke therešo gore ka ntle le taba ya leleme, go nyakega se se fetago go no ya dibokeng beke le beke gore therešo e nwelele ka pelong ya ngwana. Eupša nagana ka taba še: Bana ba ka ithuta dilo tše dintši ka go no ba gona dibokeng tšeo di swarwago ka leleme leo ba le tsebago gabotse, mohlomongwe ba ithuta dilo tše dintši go feta ka moo batswadi ba bona ba naganago ka gona. Seo se ka no se be bjalo ge e ba bana ba kopanela phuthegong ya leleme leo ba sa le tsebego gabotse. (Bala 1 Bakorinthe 14:9, 11.) Le gona ga se gore ngwana o tla dula a kgongwa pelo ke leleme leo a le antšego. Ge e le gabotse, bana ba bangwe ba ka ithuta go araba, go nea dithero tša tšhemong le dipolelo ka leleme leo ba le antšego, eupša wa hwetša gore leleme leo ga le ba kgome dipelo.

12 Go oketša moo, pelo ya ngwana ga e kgongwe ke leleme feela. Joshua, yoo re boletšego ka yena mathomong a sehlogo se, o tseba seo gabotse. O dumelelana le kgaetšedi ya gagwe e lego Esther yo a boletšego gore: “Ge o le ngwana gomme o ithuta leleme la batswadi ba gago, seo se ra gore o swanetše go amogela le setšo sa bona le bodumedi bja bona.” Ka baka leo, ge e ba bana ba sa rate setšo sa batswadi ba bona, go ka direga gore ba gane go ithuta leleme la bona gaešita le ditumelo tša bona. Batswadi bao ba dulago nageng e šele ba ka dira’ng tabeng ye?

13, 14. (a) Ke ka baka la’ng batswadi ba bangwe ba ile ba kopanela le bana ba bona phuthegong ya leleme lešele? (b) Batswadi bao ba thušitšwe ke’ng gore ba dule ba na le tswalano e botse le Jehofa?

13 Batswadi ba Bakriste ba etiša pele tswalano ya bana ba bona le Jehofa go feta selo le ge e le sefe seo bona ba se ratago. (1 Bakor. 10:24) Samuel, e lego tatago Joshua le Esther, o re: “Nna le mosadi wa ka re ile ra leka go bona gore ke phuthego ya leleme lefe yeo go yona bana ba rena ba bego ba gatela pele gabotse moyeng, gomme ra kgopela Jehofa gore a re hlahle. Karabo yeo Jehofa a ilego a re nea yona ga se yeo re bego re e letetše. Eupša ge re be re bona gore dibokeng tšeo di swarwago ka segagabo rena ga ba holege, re ile ra dira phetho ya go kopanela phuthegong ya leleme lešele leo bona ba bego ba le tseba gabotse. Re be re eya dibokeng le tšhemong ka mehla re le ka moka. Le gona re be re laletša ditho tša phuthego dijong le go tšea maeto. Dilo tše ka moka di ile tša thuša bana ba rena go tsebana le bana babo rena le go tseba Jehofa, e sego go no mo tseba e le Modimo, eupša le go mo tseba e le Tatago bona le Mogwera wa bona. Re ile ra bona seo se le bohlokwa kudu go feta gore ba tsebe leleme la gabo rena gabotse.”

14 Samuel o oketša ka gore: “E le gore re dule re na le tswalano e botse le Jehofa, nna le mosadi wa ka re be re eya le dibokeng tšeo di swarwago ka segagabo rena. Nako e be e se gona, e bile re be re lapa. Eupša re leboga Jehofa gore o šegofaditše maiteko a rena le boikgafo bja rena. Bana ba rena ka moka ba bararo ba hlankela Jehofa tirelong ya nako e tletšego.”

SEO BAFSA BA KA SE DIRAGO

15. Ke ka baka la’ng kgaetšedi Kristina a ile a nagana gore a ka hlankela Jehofa gakaone ge a le phuthegong ya leleme la moo batswadi ba gagwe ba hudugetšego gona?

15 Ge bana ba dutše ba gola, ba ka lemoga gore ba ka hlankela Jehofa gakaone ge ba ka kopanela phuthegong ya leleme leo ba le tsebago gabotse. Ge seo se ka direga, batswadi ga se ba swanela go nagana gore bana ba bona ba a ba lahla. Kristina o gopola ka gore: “Ke be ke tseba leleme la batswadi ba ka ganyenyane, eupša dibokeng ke be ke sa kwe selo. Ge ke be ke na le mengwaga e 12, ke ile ka ya kopanong ya selete yeo e bego e swerwe ka leleme la sekolong sa rena. E ile ya ba gona ke kwešišago kopanong yeo gore seo ke bego ke dutše ke se kwa dibokeng ke therešo! Phetogo e nngwe e bile ge ke be ke thoma go rapela Jehofa ka leleme leo ke bego ke le šomiša sekolong. E be e le gona ke kwago gore ke bolela le Jehofa go tšwa pelong.” (Dit. 2:11, 41) Ge Kristina a godile, o ile a bolela le batswadi ba gagwe ka taba ye gomme a thoma go kopanela phuthegong ya leleme la nageng yeo. O gopola ka gore: “Go ithuta ka Jehofa ke diriša leleme leo ke ithutilego lona sekolong go ile gwa nthuša go gatela pele moyeng.” E se kgale, Kristina o ile a ba mmulamadibogo yo a thabilego.

16. Ke ka baka la’ng kgaetšedi Nadia a leboga gore o ile a tšwela pele a kopanela phuthegong yeo e šomišago leleme la batswadi ba gagwe?

16 Lena bafsa, na le bona le ka hlankela Jehofa gakaone ge le ka kopanela phuthegong ya leleme la moo batswadi ba lena ba hudugetšego gona? Ge e ba go le bjalo, ipotšišeng gore ke ka baka la eng le re’alo. Na go kopanela phuthegong yeo go tla le thuša go batamela kgauswi kudu le Jehofa? (Jak. 4:8) Goba na le nyaka go no tšhabela batswadi ba lena goba mošomo? Nadia, yoo ga bjale a hlankelago Bethele, o re: “Ge nna le bana ba gešo re tsena bofseng, re be re nyaka go kopanela phuthegong ya leleme la nageng yeo batswadi ba rena ba hudugetšego go yona.” Eupša batswadi ba bana ba ba ile ba lemoga gore seo se be se tla senya tswalano ya bona le Jehofa. Nadia o re: “Gona bjale re leboga gore batswadi ba rena ba ile ba šoma ka thata go re ruta segagabo bona le go se re dumelele re tloga phuthegong yeo e šomišago segagabo bona. Seo se re tlišeditše ditšhegofatšo tše dintši le go re nea dibaka tše dintši tša go thuša ba bangwe go tseba Jehofa.”

KAMOO BA BANGWE BA KA THUŠAGO KA GONA

17. (a) Jehofa o neile mang boikarabelo bja go godiša bana? (b) Batswadi ba ka dira’ng gore ba hwetše thušo ya go ruta bana ba bona therešo?

17 Jehofa o neile batswadi boikarabelo bja go godišetša bana ba bona therešong—ga se a bo nea bomakgolo le borakgolo goba batho ba bangwe. (Bala Diema 1:8; 31:10, 27, 28.) Lega go le bjalo, batswadi bao ba sa tsebego leleme leo bana ba bona ba le bolelago ba ka nyaka thušo ya gore ba fihlelele dipelo tša bana ba bona ge ba ba ruta. Ge batswadi ba kgopela thušo e bjalo, seo ga se re gore ba rweše ba bangwe boikarabelo bja go ruta bana ba bona; go e na le moo, thušo yeo e swanetše go ba thuša go ikgodišetša bana ba bona “ka tayo le temošo ya Jehofa.” (Baef. 6:4) Ka mohlala, batswadi ba ka kgopela ditšhišinyo tša kamoo ba ka swarago borapedi bja lapa go bagolo le kamoo ba ka thušago bana ba bona go hwetša bagwera ba babotse.

Bana le batswadi ba bona ba a holega ge ba gwerana le ditho tša phuthego (Bona dirapa 18, 19)

18, 19. (a) Bana babo rena le dikgaetšedi bao ba tiilego tumelong ba ka thuša bafsa bjang? (b) Ke’ng seo batswadi ba swanetšego go tšwela pele ba se dira?

18 Ka mohlala, batswadi ba ka fela ba laletša malapa a mangwe borapeding bja bona bja lapa. Go oketša moo, bafsa ba bantši ba gatela pele moyeng ge ba na le bagwera ba mengwaga e sa swanego bao ba ratago Jehofa, go swana le bao ba ka yago le bona tšhemong le go itapološa le bona. (Die. 27:17) Shan, yo go boletšwego ka yena pejana, o gopola ka gore: “Ke sa gopola bana babo rena bao ba ilego ba ntira ngwana wa bona. Ge ba be ba nthuša ka dipolelo tša ka tša Sekolo sa Pušo ya Modimo, ka mehla ke be ke ithuta dilo tše difsa. Le gona ke be ke thabela dinako tša go iketla tšeo re bego re di thabela re le sehlopha.”

19 Ka lehlakoreng le lengwe, ge batswadi ba ka go kgopela gore o thuše ngwana wa bona, ka mehla dira gore ngwana yoo a hlomphe batswadi ba gagwe, o bolele gabotse ka bona gomme o se ke wa ba amoga boikarabelo bja bona. Go feta moo, lena bao le thušago le swanetše go phema go swara bana bao ka tsela le ge e le efe yeo ditho tše dingwe tša phuthego goba batho ba lefase ba ka naganago gore e tšwile tseleng. (1 Pet. 2:12) Batswadi ga se ba swanela go fo nea ba bangwe boikarabelo bja go ruta bana ba bona ka Modimo. Ba swanetše go dula ba šeditše thušo yeo bana ba bona ba e newago ke ditho tša phuthego gomme ba tšwele pele ba ruta bana ba bona ka noši.

20. Batswadi ba ka thuša bana ba bona bjang gore ba gole ba hlankela Jehofa?

20 Batswadi, rapelang Jehofa gore a le thuše go godišetša bana ba lena therešong, gomme le lena le bapale karolo ya lena. (Bala 2 Dikoronika 15:7.) Etišang segwera sa ngwana wa lena le Jehofa pele ga dilo tšeo lena le di ratago. Dirang sohle se le ka se kgonago go kgonthišetša gore Lentšu la Modimo le kgoma pelo ya ngwana wa lena. Dulang le gopola gore ngwana wa lena a ka ba mohlanka yo a botegago wa Jehofa. Ge bana ba lena ba ka phela ka go dumelelana le Lentšu la Modimo gomme ba ekiša mohlala wa lena o mobotse, le tla ikwa go swana le kamoo moapostola Johane a ilego a ikwa ka gona ka bana ba gagwe ba moya, ge a be a re: “Ga ke na lebaka le legolo la go thaba go feta le, la gore ke kwe gore bana ba ka ba tšwela pele ba sepela therešong.”3 Joh. 4.

^ ndzim. 7 Bala sehlogo se se rego, “O ka Ithuta Leleme le Lengwe!” ka go Phafoga! ya April-June 2007, matl. 26-28.