1., 2. a) Katero težavo imajo številni otroci priseljencev? b) Kateri vprašanji bomo pregledali v tem članku?

»V ZGODNJEM otroštvu sem doma in v občini govoril jezik svojih staršev, ki so bili priseljenci,« pravi Joshua. »Toda ko sem začel hoditi v šolo, mi je postajal ljubši krajevni jezik. V nekaj letih sem govoril samo še ta jezik. Nisem mogel razumeti shodov in nisem se čutil del kulture svojih staršev.« Joshuov primer ni osamljen.

² Danes več kot 240 milijonov ljudi ne živi v državi, v kateri so se rodili. Morda si tudi ti starš, ki se je moral priseliti v drugo državo. Kako lahko svojim otrokom kar najbolje omogočiš, da duhovno napredujejo in »živijo v resnici«? (3. Jan. 4) In kako lahko pomagajo drugi?

3., 4. a) Kako so lahko starši dober zgled svojim otrokom? b) Česa starši ne bi smeli pričakovati od svojih otrok?

³ Starši, vaš zgled je zelo pomemben, da bi lahko vaši otroci stopili na pot večnega življenja. Ko otroci vidijo, da iščete »najprej kraljestvo«, se učijo, da se glede vsakodnevnih  potreb zanašajo na Jehova. (Mat. 6:33, 34) Zato živite skromno. Gmotne reči žrtvujte za duhovne koristi, in ne obratno. Trudite se, da si ne nakopljete dolgov. Iščite »zaklad v nebesih«, namreč Jehovovo odobravanje, ne pa bogastva ali »slave od ljudi«. (Beri Marko 10:21, 22; Jan. 12:43.)

⁴ Nikoli ne bodite tako zaposleni, da ne bi imeli časa za svoje otroke. Povejte jim, da ste ponosni nanje, ko se odločijo, da bodo postavili Jehova na prvo mesto in si ne bodo prizadevali za ugled ali bogastvo, niti zase niti za vas. Ogibajte se nekrščanskega pogleda, da bi morali otroci poskrbeti, da bodo starši udobno živeli. Imejte v mislih, da »ni treba otrokom dajati na stran za starše, temveč staršem za otroke«. (2. Kor. 12:14)

5. Zakaj morajo starši s svojimi otroki govoriti o Jehovu?

⁵ Kot je bilo napovedano, se v Jehovovo organizacijo zgrinjajo ljudje »iz vseh jezikov narodov«. (Zah. 8:23) Mogoče vaši otroci ne razumejo najbolje jezika, ki ga govorite, zato jih morda težje poučujete o resnici. Vaši otroci so najpomembnejši svetopisemski učenci, ki jih boste kdaj imeli, in spoznavanje Jehova lahko zanje pomeni večno življenje. (Jan. 17:3) Da bi se otroci učili o Jehovovih naukih, morate govoriti o njih ob vsaki primerni priložnosti. (Beri 5. Mojzesova 6:6, 7.)

6. Kako lahko vašim otrokom koristi to, da se naučijo vašega jezika? (Glej sliko pri naslovu.)

⁶ Vaši otroci se bodo krajevnega jezika verjetno naučili v šoli in v svojem okolju, toda vašega jezika se bodo naučili predvsem tako, da se boste z njimi redno pogovarjali v svojem jeziku. To, da otroci poznajo vaš jezik, jim omogoča, da se z vami iskreno pogovarjajo. Koristi pa jim lahko še drugače. Če govorijo dva jezika, se jim s tem urijo umske sposobnosti in razvijajo socialne spretnosti. To jim lahko tudi odpre priložnosti, da naredijo več v Jehovovi službi. »Biti v tujejezični občini je zabavno,« pravi Carolina, ki ima starše priseljence. »Fino je, ko lahko pomagaš tam, kjer potrebujejo pomoč.«

7. Kaj lahko storite, če v vaši družini obstaja jezikovna ovira?

⁷ Medtem ko otroci priseljencev prevzemajo krajevno kulturo in jezik, morda nekateri izmed njih ne želijo več ali celo ne znajo komunicirati v maternem jeziku svojih staršev. Starši, če to velja tudi za vaše otroke, ali bi se lahko vsaj malo naučili krajevnega jezika? Veliko lažje vam bo vzgajati otroke v kristjane, če boste razumeli njihove pogovore, razvedrilo in šolske obveznosti ter če se boste znali pogovarjati neposredno z njihovimi učitelji. Res je, da učenje novega jezika zahteva čas, trud in ponižnost. Toda recimo, da bi vaš otrok iz nekega razloga oglušel. Ali se ne bi potrudili in naučili znakovnega jezika, zato da bi lahko komunicirali z njim? Ali se ne strinjate, da si otrok, ki se lažje izraža v drugem govorjenem jeziku, zasluži enako pozornost? *

8. Kako lahko pomagate svojim otrokom, tudi če ne govorite dobro krajevnega jezika?

⁸ Res je, da se nekateri starši priseljenci morda ne morejo naučiti tekoče govoriti novega jezika svojih otrok. Zaradi  obstoječe ovire mogoče težje pomagajo otrokom pridobiti si poglobljeno spoznanje »Svetih spisov«. (2. Tim. 3:15) Če je tako tudi v vaši družini, lahko vseeno pomagate svojim otrokom, da spoznajo Jehova in ga vzljubijo. »Naša mama je bila samohranilka. Precej slabo je znala jezik, ki smo ga moji sestri in jaz najbolje razumeli, mi pa nismo dobro govorili njenega jezika,« se spominja starešina Shan. »Toda ko smo videli, kako preučuje, moli in po svojih najboljših močeh vsak teden vodi družinsko čaščenje, smo razumeli, da je spoznavanje Jehova zelo pomembno.«

9. Kako lahko starši pomagajo otrokom, ki morda morajo preučevati v dveh jezikih?

⁹ Nekateri otroci se morda morajo o Jehovu učiti v dveh jezikih. Zakaj? Zato ker v šoli govorijo en jezik, doma pa drugega. V ta namen si nekateri starši pomagajo s tiskano literaturo ter avdio- in videoposnetki v obeh jezikih. Dejstvo je, da morajo starši priseljenci posvečati več časa in kazati več samoiniciative, da bi pomagali svojim otrokom razviti močan odnos z Jehovom.

10. a) Kdo se mora odločiti, katero jezikovno občino bo družina obiskovala? b) Kaj bi moral storiti, preden sprejme odločitev?

¹⁰ Ko »tujci« živijo daleč stran od drugih Prič, ki govorijo njihov jezik, se morajo povezati z občino, ki govori krajevni jezik. (Ps. 146:9) Toda če je blizu občina, v kateri govorijo tvoj materni jezik, se postavi vprašanje: »Katera jezikovna občina bo najboljša za tvojo družino?« Po skrbnem razmisleku, molitvi ter posvetu z zakoncem in otroki mora to odločitev sprejeti družinski poglavar. (1. Kor. 11:3) Katere dejavnike bo upošteval? Katera načela mu bodo pri tem pomagala? Preglejmo nekatera.

11., 12. a) Kako jezik vpliva na to, koliko bo otrok imel od shodov? b) Zakaj se nekateri otroci nočejo učiti jezika svojih staršev?

¹¹ Starši morajo stvarno oceniti potrebe svojih otrok. Da bo otrok, ne glede na jezik, dodobra razumel resnico, seveda potrebuje veliko več kot samo nekaj ur duhovnega izobraževanja na shodih vsak teden. Toda razmisli o naslednjem: otrok na shodih, ki potekajo v jeziku, ki ga najbolje razume, lahko vpija pouk že samo s tem, da je navzoč, in se morda nauči veliko več, kot si starši sploh mislijo. To pa mogoče ne velja, če otrok jezika ne razume povsem. (Beri 1. Korinčanom 14:9, 11.) In ni nujno, da bo otrokov rodni jezik ostal jezik, ki se bo dotaknil njegovega uma ali celo srca. Pravzaprav se lahko nekateri otroci naučijo komentirati ter imeti predstavitve in govore v jeziku staršev, ne da bi te besede zares prihajale iz njihovega srca.

¹² Na otrokovo srce pa ne vpliva samo jezik. Tako je bilo v primeru Joshua, ki smo ga omenili v uvodu. Njegova sestra Esther pravi: »Majhni otroci dobijo jezik, kulturo in vero staršev tako rekoč v enem paketu.« Če se otroci ne čutijo del kulture svojih staršev, se morda ne bodo hoteli učiti jezika staršev niti spoznavati njihove vere. Kaj lahko starši priseljenci naredijo?

13., 14. a) Zakaj se je neki par priseljencev z družino preselil v občino, ki govori krajevni jezik? b) Kako sta starša ostala duhovno močna?

¹³ Krščanski starši dajejo duhovno dobro svojih otrok pred lastne želje. (1. Kor. 10:24) Joshuov in Estherin oče Samuel pravi: »Z ženo sva opazovala svoje otroke, da bi videla, v katerem jeziku najbolje  duhovno napredujejo, in molila sva za modrost. Odgovor ni bil ravno tak, ki bi nama ustrezal. Toda ko sva videla, da imajo od shodov v najinem jeziku zelo malo koristi, sva se odločila, da se preselimo v občino, ki govori krajevni jezik. Skupaj smo redno obiskovali shode in oznanjevali. Prav tako smo k sebi na obrok povabili prijatelje iz krajevne občine ali se z njimi odpravili na kak izlet. Vse to je pomagalo najinim otrokom, da so bolje spoznali brate in sestre pa tudi Jehova, in to ne samo kot svojega Boga, ampak tudi kot svojega očeta in prijatelja. Menila sva, da je to veliko pomembnejše, kakor da tekoče govorijo najin jezik.«

¹⁴ Samuel doda: »Da bi z ženo ostala duhovno močna, sva obiskovala shode tudi v svojem jeziku. Imela sva zelo natrpan urnik in bila sva utrujena. Toda zahvaljujeva se Jehovu, da je blagoslovil najin trud in žrtve. Vsi trije otroci služijo Jehovu polnočasno.«

15. Zakaj je sestra Kristina menila, da bi lahko bolje služila v občini, ki govori krajevni jezik?

¹⁵ Odrasli otroci morda ugotovijo, da bi lahko bolje služili Jehovu v občini, ki govori jezik, ki ga sami najbolje razumejo. Če je tako, starši ne bi smeli misliti, da otroci s tem zavračajo njih. »Poznala sem osnove jezika svojih staršev, toda jezik, ki so ga govorili na shodih, je bil pretežek zame,« se spominja Kristina. »Ko sem bila stara dvanajst let, sem obiskala zborovanje v jeziku, ki sem ga govorila v šoli. Prvič sem razumela, da je to, kar slišim, resnica! Naslednja prelomnica je bila, ko sem v tem jeziku začela moliti. Jehovu sem lahko govorila iz srca!« (Apd. 2:11, 41) Ko je Kristina postala polnoletna, se je pogovorila s svojimi starši in se odločila, da se preseli v občino, ki govori krajevni jezik. Takole pravi: »Učiti se o Jehovu v jeziku, ki sem ga govorila v šoli, me je navedlo k dejanjem.« Kmalu je postala vesela redna pionirka.

16. Zakaj je sestra Nadia vesela, da je ostala v tujejezični občini?

¹⁶ Mladi, ali menite, da bi bili raje del občine, ki govori krajevni jezik? Če da, se vprašajte, zakaj. Vam bo preselitev v takšno občino pomagala, da se boste zbližali z Jehovom? (Jak. 4:8) Ali pa bi se radi preselili zato, da vas starši ne bi imeli toliko pod nadzorom oziroma se vam ne bi bilo treba toliko truditi? »Ko smo sestre, brat in jaz prišli v najstniška leta, smo se želeli preseliti v občino, ki govori krajevni jezik,« pravi Nadia, ki zdaj služi v Betelu. Toda njeni starši so vedeli, da takšna selitev ne bi bila v duhovno dobro otrok. »Zdaj smo hvaležni staršem, da so se nas trudili učiti svojega jezika in da smo ostali v tujejezični občini. To je obogatilo naše življenje in odprlo nove priložnosti, da drugim pomagamo spoznati Jehova.«

17. a) Komu je Jehova zaupal prednost vzgajati otroke? b) Na koga se lahko starši obrnejo po pomoč, ko svoje otroke učijo o resnici?

¹⁷ Jehova je staršem zaupal prednost, da svoje otroke vzgajajo v resnici. Te prednosti ni dal starim staršem ali komu drugemu. (Beri Pregovori 1:8; 31:10, 27, 28.) Toda starši, ki ne govorijo krajevnega jezika, morda potrebujejo pomoč, da bi dosegli srce svojih otrok. Če prosijo za takšno pomoč, še ne pomeni, da se skušajo otresti svojih duhovnih odgovornosti. To je le del tega, da svoje otroke vzgajajo, tako da jih disciplinirajo  in usmerjajo »v skladu z Jehovovo voljo«. (Efež. 6:4) Na primer, starši lahko prosijo starešine v občini za nasvet, kako naj vodijo družinsko čaščenje, in za pomoč, da svojim otrokom najdejo dobro družbo.

18., 19. a) Kako lahko duhovno naravnani bratje in sestre pomagajo mladim? b) Kaj morajo starši še naprej delati?

¹⁸ Starši lahko na primer povabijo druge družine, da se jim občasno pridružijo pri družinskem čaščenju. Poleg tega številni mladi lepo napredujejo zaradi vpliva duhovno uravnovešenih prijateljev, s katerimi morda gredo na oznanjevanje ali preživijo čas v zdravem razvedrilu. (Preg. 27:17) »Dobro se spomnim bratov, ki so me vzeli pod svoje okrilje,« se spominja Shan, ki smo ga prej citirali. »Ko so mi pomagali sestaviti kak učni govor, ki mi je bil dodeljen na shodu, sem se vedno naučil nekaj več. Z njimi sem tudi zelo rad preživljal prosti čas.«

¹⁹ Seveda bi morali tisti, ki so jih starši izbrali, da pomagajo njihovim otrokom, otroke vedno spodbujati, da spoštujejo svoje starše. To storijo tako, da o starših lepo govorijo in ne prevzemajo njihovih odgovornosti. Še več, tisti, ki pomagajo, se morajo ogibati vsakršnega vedenja, ki bi ga lahko kdo od bratov ali sester oziroma kdo zunaj občine napačno razumel kot moralno vprašljivo. (1. Pet. 2:12) Starši ne smejo duhovne vzgoje svojih otrok kar prepustiti drugim. Nadzirati morajo pomoč prijateljev in še naprej izpolnjevati svojo odgovornost, da otroke poučujejo o resnici.

20. Kako lahko starši pomagajo svojim otrokom, da postanejo zgledni Jehovovi služabniki?

²⁰ Starši, molite k Jehovu za pomoč, in potrudite se po svojih najboljših močeh. (Beri 2. kroniška 15:7.) Naj ima prijateljstvo vašega otroka z Jehovom prednost pred vašimi lastnimi željami. Naredite vse, kar lahko, da bo Božja Beseda segla v srce vašega otroka. Bodite vedno prepričani, da vaš otrok lahko postane zgleden Jehovov služabnik. Ko bo upošteval Božjo Besedo in posnemal vaš dobri zgled, se boste počutili kakor apostol Janez, ki je glede svojih duhovnih otrok rekel: »Nič drugega me ne navdaja z večjo hvaležnostjo kakor to, da slišim, da moji otroci živijo v resnici.« (3. Jan. 4)