Inda koshikalimo

Inda koshikalimo

‘Ou hole nge tuu, u dule ava?’

‘Ou hole nge tuu, u dule ava?’

“Simon omona waJohannes, u hole nge tuu, u dule ava?” — JOH. 21:15.

OMAIMBILO: 128, 45

1, 2. Petrus okwa li e na oshimoniwa shilipi konima eshi a li ta kwata eeshi onguloshi imwe?

OVAHONGWA vaJesus vaheyali ova kala oufiku aushe pEfuta laGalilea tava kwata eeshi, ashike inava kwata mo osha. Jesus, omunyumunwa, okwa li e va mona fimbo va li pefuta. Opo nee okwe va lombwela ta ti: “‘Oshiyulifo shi ekeleni kolulyo lowato opo tamu mono.’ Ndele vo ove shi ekela mo, ndele vo va nyengwa oku shi shila mo, osheshi eeshi oda li mo dihapu.” — Johannes 21:1-6.

2 Konima eshi va lya oshuumbululwa, Jesus okwa tala kuSimon Petrus, ndele ta ti: “Simon omona waJohannes, u hole nge tuu, u dule ava?” Mbela Jesus okwa li ta pula kombinga yashike? Petrus okwa li e hole okukwata eeshi. Onghee osha fa shi li ngaha kutya Jesus okwa li te mu pula kutya oshike osho a li e hole unene. Mbela okwa li e hole unene eeshi nosho yo ongeshefa yokukwata eeshi shi dulife Jesus noinima oyo ha hongo? Petrus okwa nyamukula a ti: “Heeno, Omwene, Ove u shi shii nokutya, ondi ku hole tuu.” (Joh. 21:15) Petrus okwa kala metwokumwe neendjovo daye. Okudja opo, okwa kala ta ulike kutya oku hole Kristus mokuliyandja moilonga yokuninga ovanhu ovahongwa, nokwa ninga ongudi yeongalo lopaKriste mefelemudo lotete.

3. Oshike osho Ovakriste ve na okukala va lungamena?

3 Oshike hatu lihongo meendjovo odo Jesus a lombwela Petrus? Otwa pumbwa okukala twa lungama opo tuha efe ohole yetu yokuhola Kristus i talale, nokukala twa teka omukumo tuhe na vali ohokwe moinima yOuhamba. Jesus okwa li e shii filufilu kutya onghalelo ei yoinima ohai etele ovanhu oshisho shihapu. Mefaneko laJesus li na sha nomukuni, okwa ti kutya vamwe otava ka tambula ko ‘eendjovo dOuhamba’ ndele tava ningi exumokomesho, ashike “oshisho shounyuni ou nepukifo loupuna” otali dulu li “fininike eendjovo” odo. (Mat. 13:19-22; Mark. 4:19) Onghee hano, ngeenge inatu lungama, oisho yonghalamwenyo otai dulu okunwefa mo omitima detu, ndele hatu talala pamhepo. Nomolwaasho Jesus a londwela ovahongwa vaye a ti: “Ndelenee lipashukileni, omitima deni diha lolokifwe koitendele nokokukolwa nokoshisho shoipalwifa.” — Luk. 21:34.

4. Oshike tashi tu kwafela tu likonakone ngeenge otu na ngoo ohole yomoule yokuhola Kristus? (Tala efano pehovelo loshitukulwa.)

4 Ngaashi ashike Petrus a li a ninga konima eshi a mona Jesus omunyumunwa, nafye ohatu ka ulika ohole yetu yomoule yokuhola Kristus mokupitifa komesho oshilonga osho e tu pa. Ongahelipi hatu dulu okushilipaleka kutya ohatu twikile okuninga ngaho? Otwa pumbwa okulipula efimbo nefimbo kutya: ‘Oshike mbela osho ndi hole unene? ‘Mbela ehafo ohali di unene moinima yakwalukeshe ile omomalipyakidilo opamhepo?’ Paife natu ka kundafaneni eenghalo dopatatu omo ngeenge otwa kala tuhe na ondjele tashi dulu okunghundipaleka ohole yetu yokuhola Kristus nosho yo oinima yopamhepo, ngaashi: oilonga yokulikongela omboloto, omalihafifo nosho yo oinima yopamaliko.

KALA U NA ETALEKO LI LI PANDJELE LI NA SHA NOILONGA YOKULIKONGELA OMBOLOTO

5. Omitwe domaukwaneumbo odi na oshinakuwanifwa shopamishangwa shilipi?

5 Oilonga yokukwata eeshi oyo ya li ya fimanenena kuPetrus omo yo a li ha mono ouxupilo. Omitwe domaukwaneumbo kunena odi shii kutya odi na oshinakuwanifwa osho sha tumbulwa mOmbiibeli, shokufila oshisho eemhumbwe domaukwaneumbo ado. (1 Tim. 5:8) Odi na okulonga noudiinini opo di wanife po oshilonga osho. Onghee hano, momafiku aa axuuninwa, luhapu oilonga yokulikongela omboloto ohai etele unene ovanhu oshisho.

6. Ovanailonga ova taalela omaupyakadi ashike kunena?

6 Molwaashi oilonga oya pumba kunena, ovanailonga vahapu ohava kala ve udite kutya ove na okulonga eevili da wedwa po, nokuli nonande otava futwa oimaliwa inini. Shimwe vali, nonande poima ope na oilonga idjuu, ohapa kutwa ashike ovanhu vanini, naasho ohashi va lolola palutu, pamadiladilo nopamaliudo. Ovanailonga ovo inava hala okuliyamba va longe oilonga yehangano lavo, oshi na oupu va kanife oilonga.

7, 8. (a) Otu li ovadiinini filufilu kulyelye? (b) Omumwatate wokoThailand okwe lihonga oshilihongomwa sha fimana shilipi shi na sha noilonga?

7 Tu li Ovakriste, otwa wana okukala ovadiinini kuJehova Kalunga, ndele ha kovayandji voilonga. (Luk. 10:27) Oilonga yokulikongela omboloto oi lile po ashike oku tu kwafela pamaxupilo. Ohatu longo opo tu likwafele shi na sha neemhumbwe nokuyambidida yo oukalele wetu. Ndele ngeenge inatu lungama, oilonga yokulikongela omboloto otai dulu okunyona po okulongela Kalunga kwetu. Pashihopaenenwa, omumwatate wokoThailand okwa ti: “Oilonga yange yokupangela eekombiyuta oya li iwa, ashike oya li hai pula ndi longe efimbo lihapu. Oshidjemo, kaya li hai pe nge efimbo lokulipyakidila noinima yopamhepo. Lwanima, onda ka didilika kutya, opo ndi pitife komesho oinima yOuhamba, onda li nda pumbwa okuninga po elunduluko li na sha noilonga.” Omumwatate oo okwa li a ninga po shike?

8 Okwa ti: “Konima eshi nde li unganeka nawa oule womudo, onda ka tokola okukala handi landifa o-ice cream noinima ikwao momapandavanda. Pehovelo kanda li ndi na oimaliwa ya wana, nonda li nda teka omukumo. Ngeenge nda shakene naavo nda li handi longo pamwe navo, ova li hava yolo nge nohava pula nge kutya omolwashike nda tokola okukala handi landifa o-ice cream ponhele yokulonga neekombiyuta monhele ya talala nawa? Onda ilikana kuJehova, handi pula a kwafele nge opo ndi dule okulididimika nokuhanga omalalakano ange okukala ndi na efimbo la wana momalipyakidilo oinima yopamhepo. Mokweendela ko kwefimbo, onghalo oya enda tai xwepopala. Eekastoma dange oda ka shiiva nge nawa, neshiivo lange lokuninga o-ice cream ola ka xwepopala. Lwanima, efiku keshe onda ka kala handi landifa po o-ice cream aishe oyo nda ninga. Onda li ndi na oiniwe i li xwepo shi dulife eshi nda li handi longo neekombiyuta. Osha ningifa nge ndi kale nda hafa molwaashi kandi na vali oshisho nomalipulo mahapu ngaashi nale eshi nda li handi longo. Ndele osho sha fimanenena, paife ondi udite nda ehena popepi elela naJehova.” — Lesha Mateus 5:3, 6.

9. Ongahelipi hatu dulu okukala tu na etaleko li li pandjele li na sha noilonga yokulikongela omboloto?

9 Kalunga okwa teelela tu kale hatu longo noudiinini, noilonga youdiinini oi na ondjabi shili. (Omayel. 12:14) Ngaashi omumwatate oo a tumbulwa metetekelo e lihonga, oilonga yokulikongela omboloto oya pumbwa okutalika ko pandjele. Jesus okwa ti: “Ndelenee kongeni tete ouhamba waKalunga nouyuki waye, opo tamu wedelwa ko ei aishe.” (Mat. 6:33) Opo tu tale ngeenge otu na ngoo etaleko li li pandjele li na sha noinima yakwalukeshe nosho yo oinakuwanifwa yopamhepo, oshiwa okulipula kutya: ‘Mbela oilonga yange yokulikongela omboloto ohandi i tale ko iwa unene noi hafifa, ame handi tale ko omalipyakidilo oinima yopamhepo inaa fimana noku li ashike oshinima shakwalukeshe?’ Okudiladila nokudilonga kunghee hatu tale ko oilonga yokulikongela omboloto nosho yo omalipyakidilo oinima yopamhepo otaku ke tu kwafela tu mone kutya oshike tu hole unene.

10. Oshilihongomwa sha fimanenena shilipi Jesus e tu honga shi na sha nokutala koinima oyo tu na okupitifa komesho?

10 Jesus okwe tu honga tu kale tu na etaleko li li pandjele li na sha noilonga yokulikongela omboloto nosho yo oinima yopamhepo. Pomhito imwe, Jesus okwa li a ka talela po Maria nomumwainakadona Marta. Ofimbo Marta a li e lipyakidila nokulongekida eendja, Maria okwa kala e li omutumba peemhadi daJesus ndele ta pwilikine kuye. Eshi Marta a ti kutya Maria ite mu kwafele, Jesus okwe mu lombwela a ti: “Maria okwe lihoololela ombinga iwa itai mu kufwa.” (Luk. 10:38-42) Jesus okwa li ta hongo Marta oshilihongomwa sha denga mbada. Opo tuha piyaanekwe komalipyakidilo akwalukeshe nokuulika kutya otu hole Kristus, otu na okuhoolola “ombinga iwa,” okupitifa komesho oinima yopamhepo.

ETALEKO LETU LI NA SHA NOMALIHAFIFO

11. Omishangwa oda popya shike shi na sha nokufuwa po ngeenge wa longo oilonga idjuu?

11 Molwaashi ohatu kala twe lipyakidila unene noilongo idjuu, otwa pumbwa efimbo lokufuwa po. Eendjovo daKalunga otadi ti: “Omunhu ke na nande ouwa umwe, okulya nokunwa nokushambukifa omwenyo waye nouwa mokulonga kwaye kudjuu.” (Omuud. 2:24) Jesus okwa li e shii kutya omunhu okwa pumbwa omhito yokufuwa po. Pomhito imwe eshi va li va longa oshilonga shinene shokuyandja oundombwedi, okwa li a lombwela ovahongwa vaye a ti: “Ileni tu ke likaleleni koima kwe likalela, nye mu tulumukwe po kanini.” — Mark. 6:31, 32.

12. Oshike twa pumbwa okulungamena ngeenge tashi uya pomalihafifo? Yandja oshihopaenenwa.

12 Oshoshili kutya omalihafifo ohaa dulu okuwanifa po omhumbwe yetu ya fimana. Ndele nande ongaho, otwa pumbwa okulungama opo tuha yandje unene elitulemo notuha pitife komesho okuliudifa nawa monghalamwenyo yetu. Mefelemudo lotete, ovanhu vahapu ova li ve na oikala yokutya: “Tu lyeni hano, fye tu nweni, osheshi mongula ohatu fi.” (1 Kor. 15:32) Nokunena ovanhu vahapu mounyuni ove na oikala ya tya ngaho. Pashihopaenenwa, omido da ya, omulumenhu omunyasha wokuEuropa lokOuninginino okwa li a hovela okuya kokwoongala kwopaKriste. Ndele okwa li e hole omalihafifo neenghono, naasho oshe mu ningifa a xulife po eendafano laye noshiwana shaJehova. Mokweendela ko kwefimbo, okwa ka mona kutya okuyandja kwaye elitulemo komalihafifo okwe mu twala ashike momaudjuu mahapu. Onghee, okwa ka hovela vali okukonakona Ombiibeli fiyo osheshi a ka kala a wana okuninga omuudifi wonghundana iwa. Konima eshi a ninginifwa, okwa ti: “Onde lipa ashike oushima moshinima shimwe; onda hepifa efimbo lihapu eshi nda li inandi didilika kutya okulongela Jehova ohashi eta ehafo linene shi dulife okulalakanena omalihafifo ounyuni ou.”

13. (a) Yelifa oupyakadi oo tau dulu okweetifwa komalihafifo. (b) Oshike tashi dulu oku tu kwafela tu kale tu na etaleko li li pandjele li na sha nomalihafifo?

13 Elalakano lomalihafifo olo okufuwa po noku tu kwafela tu kale vali tu na eenghono. Otu na okulongifa efimbo li fike peni opo tu hange elalakano olo? Diladila shi na sha neyelekanifo e li: Vahapu vomufye otwa kala tu hole okulya oukulya vanyenye, ashike otwa ka didilika kutya oukulya ovo ngaashi oikuki nouleke ohai teya po oukolele wetu ngeenge otwa kala hatu i li luhapu. Onghee hano, ohatu li oikulya oyo hai tungu olutu. Sha faafana, okukala twe lipyakidila unene nomalihafifo otashi dulu okunghundipaleka oukolele wetu wopamhepo. Opo osho shihe tu ningilwe, otwa pumbwa okulipyakidila noinima yopamhepo pandjikilile. Ongahelipi hatu dulu okutala ngeenge otu na ngoo etaleko li li pandjele li na sha nomalihafifo? Ohatu dulu okuhoolola oshivike ndele hatu tale kutya ohatu longifa efimbo li fike peni momalipyakidilo opamhepo, ngaashi okukala pokwoongala, okuya moukalele, okukonakona Ombiibeli paumwene nosho yo pelongelokalunga loukwaneumbo. Opo nee ohatu dulu okuyelekanifa efimbo olo naalo twa kala twe lipyakidila nomalihafifo moshivike osho tuu osho, ngaashi okukufa ombinga momaudano, okuhafela oinima oyo tu hole unene, okutala otv nokudana omaudano ouvidio. Owa mona shike eshi wa yelekanifa? Mbela owa pumbwa okuninga po elunduluko la sha? — Lesha Ovaefeso 5:15, 16.

14. Oshike shi na oku tu wilika ngeenge hatu hoolola omalihafifo etu?

14 Atusheni pauhandimwe nosho yo omitwe domaukwaneumbo, otwa manguluka okuhoolola omalihafifo oo twa hala, shimha ashike a kwatela mo oinima oyo i li metwokumwe nomifikamhango daJehova odo da tumbulwa mOmbiibeli. * Omalihafifo a koshoka oku li “oshali shaKalunga.” (Omuud. 3:12, 13) Atusheni otu shii kutya omalihafifo oo hatu hoolola otashi dulika a kale a yoolokafana she likolelela komunhu keshe. (Gal. 6:4, 5) Kashi na nee mbudi kutya ohatu ka hoolola omalihafifo oludi lilipi, otwa hala oku a kaleka pandjele. Jesus okwa ti: “Oko kwa kala emona loye, oko yo kwa kala omutima woye.” (Mat. 6:21) Nomolwaasho ohole yetu yokomutima yokuhola Jesus otai ke tu linyengifa opo omadiladilo, okupopya nomalipyakidilo etu a yandje elitulemo koinima yOuhamba ponhele yoinima yakwalukeshe. — Fil. 1:9, 10.

KONDJIFA OHOLE YOKUHOLA OINIMA YOPAMALIKO

15, 16. (a) Omonghedi ilipi oinima yopamaliko tai dulu okukala omwiyo kOmukriste? (b) Omayele opandunge elipi Jesus a yandja e na sha noinima yopamaliko?

15 Ovanhu vahapu kunena ove hole oinima oyo opo ya kondo, ngaashi oinima yomoode, oikwaelektronika nosho tuu. Onghee hano, Omukriste keshe okwa pumbwa okukonakona omahalo aye mwene mokulipula omapulo aa: ‘Mbela onda lenga unene oinima yopamaliko, mokulongifa efimbo lihapu, mokukonga nokudiladila kombinga yeehauto odo opo da kondo ile di li momoode shi dulife okulilongekidila okwoongala kweongalo? Mbela ohandi kala unene nde lipyakidila noinima yakwalukeshe nokulongifa efimbo linini mokwiilikana ile mokulesha Ombiibeli?’ Ngeenge otwa mono kutya ohole yetu yokuhola oinima yopamaliko oi dule oyo tu hole nayo Kristus, otwa pumbwa okutula moilonga eendjovo daJesus eshi a ti: ‘Lungameneni keshe tuu olwisho.’ (Luk. 12:15) Omolwashike Jesus a yandja elondwelo olo la kwata moiti?

16 Jesus okwa ti kutya “kaku na ou ta dulu okukalela oovene vavali.” Okwa weda ko a ti: ‘Itamu dulu okukalela Kalunga nemona.’ Osho oshi li ngaho molwaashi “oovene” aveshe ova pumbwa okuulikilwa ohole i na oudiinini. Jesus okwa ti yo ohatu ka ‘tonda umwe, nokukala tu hole mukwao’ ile tu ‘hokwe ou ndele hatu dini winya.’ (Mat. 6:24) Tu li ovanhu inatu wanenena, atusheni otwa pumbwa okukondjifa “ouhalu wombelela,” mwa kwatelwa oinima yopamaliko. — Ef. 2:3.

17. (a) Omolwashike hashi kala shidjuu kovanhu ovo hava diladila pambelela okukala ve na etaleko li li pandjele li na sha noinima yopamaliko? (b) Oshike tashi ke tu kwafela tu finde ohole yokuhola oinima yopamaliko?

17 Oshidjuu kovanhu ovo hava diladila pambelela va kale ve na etaleko li li pandjele li na sha noinima yopamaliko. Omolwashike mbela? Omolwaashi ova pofipala pamhepo. (Lesha 1 Ovakorinto 2:14.) Ngeenge eendunge davo dokuyoolola oda twikifwa, ohashi kala shidjuu kuvo okutongola pokati kaasho shi li mondjila naasho sha puka. (Heb. 5:11-14) Oshidjemo, vamwe ohava kulike omahalo mai neenghono e na sha noinima yopamaliko, nomahalo oo ohae va ningifa va kale ihava wanenwa vali kusha. (Omuud. 5:10) Ndele ope na oshinima sha denga mbada osho tashi dulu oku tu amena tuha kale hatu diladila koinima yopamaliko: okukala hatu lesha pandjikilile Eendjovo daKalunga, Ombiibeli. (1 Pet. 2:2) Ngaashi ashike okudilonga koshili yopakalunga kwa kwafela Jesus a finde omayeleko, nafye okutula moilonga omafinamhango Ombiibeli otaku ke tu kwafela tu kondjife ohole yokuhola oinima yopamaliko. (Mat. 4:8-10) Ngeenge otwa ningi ngaho, ohatu ka ulika kutya otu hole Jesus shi dulife oinima yopamaliko.

Oshike wa pitifa komesho monghalamwenyo yoye? (Tala okatendo 18)

18. Owa tokola toko okuninga shike?

18 Eshi Jesus a pula Petrus kutya, “u hole nge tuu, u dule ava?” okwa li te mu londwele shi na sha nomhumbwe yokukala a pitifa komesho oinima yopamhepo. Petrus, oo edina laye tali ti ‘Emanya,’ okwa kala metwokumwe neityo lalo, molwaashi okwa kala e na omaukwatya mawa taa dulu okuyelekanifwa nemanya. (Oil. 4:5-20) Nafye kunena otwa tokola toko okupameka ohole yetu yokuhola Kristus, nokukala tu na etaleko li li pandjele li na sha noinima yopamaliko nosho yo omalihafifo. Omahoololo oo hatu ningi monghalamwenyo naa ulike kutya otu na oikala ya fa yaPetrus, oo a lombwela Jesus a ti: “Omwene, Ove u shi shii nokutya, ondi ku hole tuu.”

^ okat. 14 Tala oshitukulwa: “Omalihafifo oo ho kufa ombinga muo ohae ku etele ngoo ouwa?” mOshungonangelo yo 15 Oktoba 2011, ep. 9-12, okat. 6-15.