1, 2. Go ile gwa direga’ng ka Petro ka morago ga gore yena le barutiwa ba bangwe ba fetše bošego ka moka ba rea dihlapi?

BA ŠUPAGO ba barutiwa ba Jesu ba be ba sa tšwa go fetša bošego ka moka ba rea dihlapi Lewatleng la Galilea eupša ba se ba swara selo. Jesu yo a bego a tsošitšwe bahung o be a ba lebeletše a le lebopong. Ka gona a re go bona: “‘Lahlelang lokwa ka lehlakoreng le letona la sekepe gomme le tla di hwetša.’ Ke moka ba le lahlela, eupša ba se sa kgona go le goga ka baka la bontši bja dihlapi.”—Joh. 21:1-6.

² Ka morago ga gore Jesu a ba direle dijo tša mesong, o ile a lebelela Simone Petro gomme a re go yena: “Simone morwa wa Johane, na o nthata go feta tše?” Jesu o be a bolela ka’ng? Petro o be a rata go rea dihlapi. Ka gona go bonagala Jesu a be a mmotšiša seo pelo ya gagwe e bego e se rata kudu. Na Petro o be a rata kudu go rea dihlapi le kgwebo ya dihlapi go feta go rata Jesu le dilo tšeo a bego a di ruta? Petro o ile a araba Jesu ka gore: “Ee Morena, o a tseba gore ke go rata kudu.” (Joh. 21:15) Petro o ile a phelela mantšu a gagwe. Go tloga letšatšing leo go ya pele, o ile a bontšha gore o rata Kriste ka go swarega ka modiro wa go dira batho barutiwa, gomme a tiiša phuthego ya Bokriste ya lekgolong la pele la nywaga.

3. Bakriste ba swanetše go itlhokomela dikotsing dife?

³ Re ka ithuta’ng potšišong yeo Jesu a ilego a e botšiša Petro? Re ithuta gore ga se ra swanela go dumelela lerato leo re ratago Kriste ka lona le fola goba go dumelela dilo tša lefase di re šitiša go hlankela Jehofa. Jesu o be a tseba gabotse gore dipelaelo tša lefase le di ka re imetša. Papišong ya gagwe ya mabapi le mobjadi, Jesu o boletše gore ba bangwe ba be ba tla amogela “lentšu la Mmušo” gomme ba gatela pele moyeng, eupša ka morago “dipelaelo tša lefase le gotee le matla a forago a mahumo” di be di tla “bipa lentšu” leo. (Mat. 13:19-22; Mar. 4:19) Ruri ge re ka se itlhokomele, dipelaelo tša letšatši le letšatši di ka imela dipelo tša rena gomme ra thoma go goga maoto tirelong ya Jehofa. Ke ka baka leo Jesu a lemošitšego barutiwa ba gagwe ka gore: “Itlhokomeleng gore dipelo tša lena di se ke tša imelwa ke bojagobe, go nwa kudu le dipelaelo tša bophelo.”—Luka 21:34.

4. Ke’ng seo se tlago go re thuša go tseba ge e ba re rata Kriste kudu goba go se bjalo? (Bona seswantšho seo se lego mathomong a sehlogo.)

⁴ Go swana le seo Petro a ilego a se dira ka morago ga gore Jesu yo a bego a tsošitšwe bahung a boledišane le yena, le rena re bontšha gore re rata Kriste kudu ge e ba re etiša pele mošomo wo a re neilego wona. Re ka kgonthišetša bjang gore re dira seo ka mehla? Nako le nako re swanetše go ipotšiša gore: ‘Ke dilo dife tšeo ke di ratago kudu? Na ke thabišwa kudu ke dilo tšeo ke di dirago letšatši le letšatši, goba ke thabišwa kudu ke go dira dilo tša moya?’ Yona tabeng ye, anke re boledišaneng ka dilo tše tharo tšeo ge e ba re sa itlhokomele di ka fokodišago lerato leo re ratago Kriste ka lona le dilo tša moya. Dilo tšeo ke mošomo wa boiphedišo, boitapološo le dilo tše di bonagalago goba mahumo.

5. Modimo o neile dihlogo tša malapa boikarabelo bofe?

⁵ Petro o be a sa ree dihlapi go no itloša bodutu. O be a dira seo gore a kgone go iphediša. Lehono, dihlogo tša malapa di a tseba gore Modimo o di neile boikarabelo bja go hlokomela malapa a tšona nameng. (1 Tim. 5:8) Gore di phethe boikarabelo bjoo, di swanetše go šoma ka thata. Lega go le bjalo, mehleng ye ya bofelo, gantši mošomo o bakela batho ba bantši kgateletšego.

6. Ke dilo dife tšeo di gateletšago bašomi lehono?

⁶ Ka ge mešomo e hlokwa, bašomi ba bantši ba ikwa ba gapeletšega go šoma diiri tše dintši, ka dinako tše dingwe ba šomela lefeela. Le gona ka ge bengmešomo ba lwela gore dikhamphani tša bona di atlege, seo se tlogela bašomi ba bantši ba lapile mmeleng, monaganong le maikwelong. Bašomi bao ba ganago go šoma eka ke makgoba ba tšhošetšwa ka go rakwa mošomong.

7, 8. (a) Ke mang yo re swanetšego go mmotegela pele? (b) Ngwanabo rena yo mongwe kua Thailand o ithutile thuto efe ya bohlokwa ka mošomo wa boiphedišo?

⁷ Ka ge re le Bakriste, yo re swanetšego go mmotegela pele ke Jehofa Modimo, e sego motho yo a re hirilego. (Luka 10:27) Re ya mošomong feela gore re kgone go iphediša. Re ya mošomong feela gore re hwetše dilo tšeo re di hlokago gore re phele le gore re kgone go hlankela Jehofa. Eupša ge e ba re sa itlhokomele, mošomo wa boiphedišo o ka re šitiša go hlankela Jehofa. Ka mohlala, ngwanabo rena yo mongwe kua Thailand o itše: “Ke be ke thabela mošomo wa ka wa go lokiša dikhomphutha, eupša o be o njela nako. O be o dira gore ke šale ke se na nako ya go dira dilo tša moya. Ka gona ke ile ka lemoga gore ge e ba ke nyaka go etiša dilo tša Modimo pele, ke be ke swanetše go nyaka mošomo mongwe.” Ngwanabo rena yo o ile a dira’ng?

⁸ O itše: “Ka morago ga gore ke rulaganye dilo tša ka mo e ka bago ngwaga ka moka, ke ile ka phetha ka gore ke rekiše ice cream seterateng. Mathomong tšhelete e be e sa tsene, gomme ka nyama kudu. Ge ke kopana le batho bao nkilego ka šoma go lokiša dikhomphutha le bona, ba be ba ntshega gomme ba mpotšiša gore go reng ke nagana gore go rekiša ice cream go phala go lokiša dikhomphutha ka diofising tšeo go lego bose go šomela go tšona. Ke ile ka kgopela Jehofa ka thapelo gore a nthuše go kgotlelela dikwero tšeo le go fihlelela pakane ya ka ya go nyaka go fetša nako e ntši ke dira dilo tša moya. E se kgale, dilo di ile tša thoma go kaonefala. Ke ile ka tseba gore batho ba rata ice cream ya mohuta mang, gomme ka kgona go ba direla yeo ba e ratago. Go se go ye kae ke ge ke šetše ke rekiša ice cream ya ka ka moka letšatši le lengwe le le lengwe. Ge e le gabotse, ke be ke na le tšhelete ya go feta ya ge ke be ke sa lokiša dikhomphutha. Ke thabile kudu ka gore ga ke sa na dipelaelo tšeo ke bego ke na le tšona mošomong wa mathomong. Le gona sa bohlokwa kudu ke gore ga bjale ke ikwa ke le kgauswiuswi le Jehofa.”—Bala Mateo 5:3, 6.

9. Ke’ng seo se ka re thušago go se etiše mošomo pele?

⁹ Modimo o rata batho bao ba šomago ka thata, e bile go šoma ka thata go na le meputso. (Die. 12:14) Lega go le bjalo, go etša ge ngwanabo rena yo go boletšwego ka yena serapeng se se fetilego a ithutile, ga se ra swanela go etiša mošomo pele. Jesu o itše: “Ka gona, tšwelang pele le tsoma Mmušo pele le toko ya gagwe gomme dilo tše tše dingwe ka moka [dilo tšeo re di hlokago] le tla di okeletšwa.” (Mat. 6:33) E le gore re bone ge e ba re na le pono e lekalekanego ka mediro ya rena ya letšatši le letšatši le dilo tša Modimo, re swanetše go ipotšiša gore: ‘Na ke kgahlwa kudu ke mošomo wa ka wa boiphedišo le go o thabela, eupša ka hwetša go dira dilo tša Modimo e le morwalo?’ Go naganišiša ka tsela yeo re ikwago ka yona ka mošomo wa rena wa boiphedišo le dilo tša Modimo go ka re thuša go tseba gore re rata eng kudu.

10. Jesu o rutile thuto efe ya bohlokwa mabapi le dilo tšeo re swanetšego go di etiša pele?

¹⁰ Jesu o re bontšhitše kamoo re swanetšego go lebelela mediro ya letšatši le letšatši le dilo tša Modimo. Ka letšatši le lengwe, Jesu o ile a etela legaeng la Maria le ngwanabo e lego Mareta. Ge Mareta a dutše a eya godimo le fase a ba direla dijo, Maria o ile a kgetha go dula fase dinaong tša Jesu gomme a theetša dithuto tša gagwe. Ge Mareta a llela Jesu gore Maria a mo thuše go apea, Jesu o ile a re go yena: “Maria . . . o kgethile kabelo e botse gomme a ka se ke a e amogwa.” (Luka 10:38-42) Jesu o be a ruta Mareta thuto ya bohlokwa kudu. E le gore mediro ya letšatši le letšatši e se ke ya re šitiša go dira dilo tša Modimo le go bontšha gore re rata Kriste, re swanetše go dula re kgetha “kabelo e botse,” ke gore, re etiše dilo tša Modimo pele maphelong a rena.

11. Mangwalo a re’ng ka go khutša le go itapološa?

¹¹ Ke therešo gore re swanetše go fela re itapološa le go khutša medirong ya rena ya letšatši le letšatši. Lentšu la Modimo le re: “Ga go se se phalago gore motho a je le go nwa gomme a thabiše moya wa gagwe ka tše botse ka baka la boitapišo bja gagwe.” (Mmo. 2:24) Jesu o be a tseba gore go fela re khutša go bohlokwa. Letšatšing le lengwe ka morago ga gore yena le barutiwa ba gagwe ba šome tšhemo nako e telele, o ile a re go bona: “Tlang, lena le nnoši, ka thopeng lefelong le le lego lekatana le khutšeng go se nene.”—Mar. 6:31, 32.

12. Ke kotsi efe yeo re swanetšego go e hlokomela tabeng ya go itapološa le go ithabiša? Nea mohlala.

¹² Ruri go itapološa le go ithabiša go a hola. Eupša ge e ba re sa itlhokomele, re ka wela kotsing ya go rata menate le maipshino. Lekgolong la pele la nywaga, batho ba bantši ba be ba na le kgopolo ya gore: “A re jeng gomme re nweng, gobane gosasa re tla hwa.” (1 Bakor. 15:32) Le lehono batho ba bantši ba bolela se se swanago. Ka mohlala, mengwageng e fetilego ka Bodikela bja Yuropa, lesogana le lengwe le ile la thoma go ya dibokeng. Eupša go rata maipshino go ile gwa dira gore le kgaotše go kopanela le batho ba Jehofa. Ge nako e dutše e eya, le ile la lemoga gore go rata menate go le baketše mathata le manyami feela. Ka gona le ile la thoma go badišwa gape gomme mafelelong la swanelega go ba mogoeledi wa ditaba tše dibotse. Ka morago ga gore le kolobetšwe, le ile la re: “Selo seo ke itsholelago sona ke gore ke sentše nako e ntši pele nka lemoga gore go hlankela Jehofa ke gona go tlišago lethabo la kgonthe go feta go kitimiša menate ya lefase le.”

13. (a) Nea mohlala wo o bontšhago dikotsi tšeo di sepedišanago le go itapološa le go ithabiša? (b) Ke’ng seo se ka re thušago go lekanyetša ge re itapološa le go ithabiša?

¹³ Morero wa go itapološa ke gore re lapologe le go hwetša matla a mafsa. E le gore re fihlelele seo, re swanetše go fetša nako e kaakaang re itapološa? Nagana ka papišo ye: Ba bantši ba rena re rata go fela re eja dilo tša swikiri, eupša re a tseba gore ge re ka dula re eja dikhekhe le maswiti re tla babja. Ke ka baka leo gantši re jago dijo tše di nago le phepo. Ka mo go swanago, ge re ka dulela go itapološa le go ithabiša, re tla babja moyeng. E le gore seo se se ke sa re diragalela, re swanetše go dula re swaregile ka dilo tša Modimo. Re ka tseba bjang gore re beile boitapološo maemong a bjona? Bekeng e nngwe, re ka ngwala fase diiri tšeo re di fetšago re dira dilo tša moya, e lego dilo tša go swana le go ya dibokeng, tšhemong, thuto ya motho ka noši le borapedi bja lapa. Ka morago ga moo, re ka bapiša diiri tšeo le nako yeo re e feditšego re itapološa yona bekeng yeo, e ka ba e le diiri tša ge re be re bapala, re itloša bodutu, re bogetše TV goba re bapala dipapadi tša bidio. Wena o wela kae? Na o fetša diiri tše dintši o dira dilo tša moya goba o itapološa? Na go nyakega gore o fokotše diiri tšeo o di fetšago o itapološa?—Bala Baefeso 5:15, 16.

14. Ke’ng seo se ka re thušago go kgetha boitapološo le boithabišo bja maleba?

¹⁴ Motho yo mongwe le yo mongwe le dihlogo tša malapa ba na le tokologo ya go ikgethela boitapološo bjo ba bo ratago, ge feela bo sa thulane le melao ya Jehofa ya motheo yeo e lego ka Beibeleng. * Boitapološo bja maleba ke “mpho ya Modimo.” (Mmo. 3:12, 13) Re a dumela gore batho ga ba rate boitapološo bja go swana. (Bagal. 6:4, 5) Eupša go sa šetšwe gore re kgetha boitapološo bofe, re swanetše go dula re gopola gore boitapološo ga se bja swanela go tla pele maphelong a rena. Jesu o itše: “Moo letlotlo la gago le lego gona, ke moo pelo ya gago le yona e tlago go ba gona.” (Mat. 6:21) Ka gona ge e ba re rata Jesu ka dipelo ka moka, re tla swarega kudu ka mediro ya Mmušo wa Modimo go e na le go swarega ka mediro ya letšatši le letšatši.—Bafil. 1:9, 10.

15, 16. (a) Mokriste a ka tanywa bjang ke dilo tše di bonagalago? (b) Jesu o re neile keletšo efe ka dilo tše di bonagalago?

¹⁵ Batho ba bantši lehono ba tshwenyegile kudu ka go ba le dilo tša sebjalebjale, dilo tša elektroniki le dilo tše dingwe. Ka baka leo, Mokriste yo mongwe le yo mongwe o swanetše go dula a itlhahloba go bona gore yena o tshwenyega ka eng ka go ipotšiša dipotšišo tša go swana le gore: ‘Na ke rata dilo tše di bonagalago kudu moo ke fetšago nako e ntši ke nyakišiša le go nagana ka dikoloi tša sebjalebjale goba diaparo tša fešene, eupša ke fetša nako e nyenyane ke ­lokišetša diboka? Na ke swarega kudu ka dilo tša letšatši le letšatši mola ke fetša nako e nyenyane ke rapela goba ke bala Beibele?’ Ge re ka hwetša gore re rata dilo tše di bonagalago go feta Kriste, re swanetše go naganišiša ka mantšu a Jesu ao a rego: “[Itišeng] mohuteng o mongwe le o mongwe wa megabaru.” (Luka 12:15) Ke ka baka la’ng Jesu a neile temošo ye e bohlokwa?

¹⁶ Jesu o boletše gore “ga go yo a ka bago lekgoba la marena a mabedi.” O okeditše ka gore: “Le ka se be makgoba a Modimo le a Mahumo.” Lebaka ke gore “marena” a ka bobedi a nyaka nako ya rena ka moka le matla a rena ka moka. Ka gona ga go tsela pedi, re tlo “hloya yo mongwe [ra] rata yo mongwe” goba ra “kgomarela yo mongwe [gomme ra] nyatša yo mongwe,” go etša ge Jesu a boletše. (Mat. 6:24) Ka ge re sa phethagala, ka moka ga rena re swanetše go tšwela pele re lwantšha “dikganyogo tša nama ya rena,” go akaretša le dilo tše di bonagalago.—Baef. 2:3.

17. (a) Ke ka baka la’ng batho ba nama ba thatafalelwa ke go lwantšha go rata dilo tše di bonagalago? (b) Ke’ng seo se re thušago go lwantšha teko ya go rata dilo tše di bonagalago?

¹⁷ Batho ba nama ba thatafalelwa ke go lwantšha go rata dilo tše di bonagalago. Ka baka la’ng? Ka gobane matswalo a bona a hwile tabeng ye. (Bala 1 Bakorinthe 2:14.) Ka ge matla a bona a go hlatha a se sa šoma, go ba thata gore ba kgethologanye se se nepagetšego le se se fošagetšego. (Baheb. 5:11-14) Ka baka leo, ba bangwe ba batho bao ba tanywa ke go rata dilo tše di bonagalago, e lego kganyogo yeo ba ka se tsogego ba e kgotsofaditše. (Mmo. 5:10) Se se kgahlišago ke gore go na le sehlare seo se ka alafago batho ba bjalo; sehlare ke gore ba ithute Lentšu la Modimo e lego Beibele ka mehla. (1 Pet. 2:2) Go swana le ge Jesu a ile a kgona go ganetša diteko ka baka la go naganišiša ka therešo ya lentšu la Modimo, go diriša melao ya motheo ya Beibele go re thuša go lwantšha teko ya go rata dilo tše di bonagalago. (Mat. 4:8-10) Ka go dira bjalo, re bontšha Jesu gore re rata yena go feta selo le ge e le sefe.

18. O ikemišeditše go dira’ng?

¹⁸ Ge Jesu a be a botšiša Petro gore: “Na o nthata go feta tše?” o be a gopotša Petro gore o swanetše go etiša dilo tša Modimo pele bophelong bja gagwe. Petro, yoo leina la gagwe le bolelago gore “Leswika,” o ile a phela ka go dumelelana le leina la gagwe, ka gobane o ile a bonagatša dika tša go swana le tša leswika. (Dit. 4:5-20) Le rena lehono re ikemišeditše go dula re rata Kriste. Re ka se etiše mošomo pele maphelong a rena, boitapološo le dilo tše di bonagalago goba mahumo. Eka dilo tšeo re kgethago go di dira bophelong di ka bontšha gore re dumelelana le Petro, yoo a boditšego Jesu gore: “Morena, o a tseba gore ke go rata kudu.”