Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

»Ali me ljubiš bolj kakor te?«

»Ali me ljubiš bolj kakor te?«

Simon, Janezov sin, ali me ljubiš bolj kakor te? (JAN. 21:15)

PESMI: 128, 45

1., 2. Kaj je po celonočnem ribarjenju doživel Peter?

SEDEM Jezusovih učencev je celo noč ribarilo na Galilejskem jezeru, vendar niso ničesar ujeli. Obujeni Jezus jih je opazoval z obale. Nato jim je rekel: »‚Vrzite mrežo desno od čolna, in boste našli.‘ Vrgli so torej mrežo, vendar je zaradi obilice rib niso mogli izvleči.« (Jan. 21:1–6)

2 Ko jim je Jezus postregel z zajtrkom, se je obrnil k Simonu Petru in ga vprašal: »Simon, Janezov sin, ali me ljubiš bolj kakor te?« Kaj je Jezus mislil s temi besedami? Peter je bil dokaj navezan na ribarjenje. Zdi se, da ga je Jezus spraševal, kaj ima zares rad. Ali ima ribe in ribištvo raje od Jezusa in tega, kar je ta učil? Peter mu je odgovoril: »Da, Gospod, ti veš, da te imam rad.« (Jan. 21:15) Peter je vsekakor živel v skladu s tem, kar je rekel. Od tistega trenutka naprej je dokazoval svojo ljubezen do Kristusa tako, da je bil polno zaposlen s pridobivanjem učencev, in postal je steber krščanske občine v prvem stoletju.

3. Na katere nevarnosti moramo biti kristjani pozorni?

3 Kaj se lahko naučimo iz besed, ki jih je Jezus izrekel Petru? Ne smemo dovoliti, da bi oslabela naša ljubezen do Kristusa in da bi nas kaj odvrnilo od dela v prid Kraljestva. Jezus se je dobro zavedal, da bomo v tej stvarnosti doživljali različne pritiske in skrbi. V ponazoritvi o sejalcu je Jezus dejal, da bodo nekateri sprejeli »besedo o kraljestvu« in sprva napredovali, toda »skrbi te stvarnosti in varljiva moč bogastva« bodo besedo zadušile. (Mat. 13:19–22; Mar. 4:19) Res, če nismo pazljivi, lahko vsakodnevne življenjske skrbi povsem prevzamejo naše srce in nas duhovno upočasnijo. Zato je Jezus svoje učence opozoril: »Pazite pa nase, da vam ne bo srce kdaj postalo obteženo s prenajedanjem, prekomernim pitjem in življenjskimi skrbmi.« (Luk. 21:34)

4. Kaj nam bo pomagalo preveriti, kako močna je naša ljubezen do Kristusa? (Glej sliko pri naslovu.)

4 Podobno kakor je to storil Peter po pogovoru z obujenim Jezusom, tudi mi dokazujemo močno ljubezen do Kristusa s tem, da dajemo delo, ki nam je zaupano, na prvo mesto v svojem življenju. Kako se lahko prepričamo, da tako delamo? Občasno se moramo vprašati: »Kaj imam zares rad? Ali večina mojega veselja izvira iz posvetnih aktivnosti ali iz duhovnih dejavnosti?« V zvezi s tem preglejmo tri področja v življenju, ki lahko, če jih ne ohranimo na pravem mestu, oslabijo našo ljubezen do Kristusa in do duhovnih reči. To so posvetno delo, razvedrilo in gmotne stvari.

OHRANIMO POSVETNO DELO NA PRIMERNEM MESTU

5. Katero svetopisemsko odgovornost imajo družinski poglavarji?

5 Petru je bilo ribarjenje več kot samo konjiček. S tem se je preživljal. Danes se družinski poglavarji zavedajo, da imajo svetopisemsko odgovornost, da poskrbijo za gmotne potrebe svoje družine. (1. Tim. 5:8) Da bi izpolnili to dolžnost, morajo marljivo delati. Vendar je v teh zadnjih dneh posvetno delo pogosto vir zaskrbljenosti.

6. Kakšen stres je danes čutiti na delovnem mestu?

6 Številni zaposleni so zaradi hudega konkurenčnega boja za omejeno število delovnih mest prisiljeni delati več ur kot običajno, včasih za slabše plačilo. Prav tako nenehni pritisk po vedno večji proizvodnji terja od ljudi visok davek, tako fizični, psihični kot čustveni. Zaposleni, ki za podjetje niso pripravljeni delati takšnih žrtev, tvegajo službo.

7., 8. a) Komu moramo biti v prvi vrsti zvestovdani? b) Kaj pomembnega je neki brat iz Tajske ugotovil glede svojega dela?

7 Kristjani svojo zvestovdanost v prvi vrsti dolgujemo Bogu Jehovu, in ne delodajalcu. (Luk. 10:27) Posvetno delo je zgolj nekaj, kar nam omogoča, da se preživljamo. Delamo zato, da poskrbimo za svoje osnovne gmotne potrebe in da podpiramo oznanjevanje. Toda če nismo pazljivi, nas lahko posvetno delo ovira pri našem čaščenju. Na primer, neki brat iz Tajske pravi: »Moje posvetno delo, popravljanje računalnikov, je bilo zelo zanimivo, vendar je bil moj delavnik dolg. Tako mi ni ostalo skoraj nič časa za duhovne stvari. Nazadnje sem le dojel, da bom moral zamenjati službo, če bom hotel dati delo v prid Kraljestva na prvo mesto.« Kaj je brat storil?

8 Takole pojasni: »Po približno enoletnem načrtovanju sem se odločil, da bom na ulici prodajal sladoled. Na začetku sem se težko preživljal in postal sem malodušen. Ko sem srečal svoje nekdanje sodelavce, so se mi posmehovali in me spraševali, zakaj mislim, da je prodajanje sladoleda boljše kakor delo z računalniki v klimatiziranem prostoru. Molil sem k Jehovu in ga prosil za pomoč, da zdržim in dosežem svoj cilj, namreč da imam več časa za duhovne dejavnosti. Kmalu zatem so stvari začele iti na boljše. Bolje sem spoznal okus strank in postajal sem vse spretnejši v izdelavi sladoleda. Kmalu sem vsak dan prodal ves sladoled. V finančnem pogledu imam več kakor prej, ko sem delal z računalniki. Sem bolj vesel, saj nimam več stresa in skrbi, ki sem jih imel v prejšnji službi. Najpomembnejše pa je, da sem si zdaj bližje z Jehovom.« (Beri Matej 5:3, 6.)

9. Kako lahko ohranimo uravnovešen pogled na svoje posvetno delo?

9 Jehova ceni marljivost, in trdo delo je nagrajujoče. (Preg. 12:14) Toda kot je spoznal prej omenjeni brat, moramo posvetno delo ohranjati na primernem mestu. Jezus je rekel: »Zato iščite najprej kraljestvo in Božjo pravičnost, in vse te druge stvari [osnovne gmotne reči] vam bodo dodane.« (Mat. 6:33) Da bi ugotovili, ali imamo uravnovešen pogled na posvetne zadeve in duhovne odgovornosti, je dobro, da se vprašamo: »Ali na svojo zaposlitev gledam kot na zanimivo in vznemirljivo, medtem ko so mi duhovne dejavnosti dolgočasne ali rutinske?« Poglobljeno premišljevanje o tem, kako gledamo na svoje posvetne in duhovne dejavnosti, nam lahko pomaga ugotoviti, kaj imamo zares radi.

10. Kaj dragocenega je Jezus učil glede tega, čemu naj bi v življenju dajali prednost?

10 Jezus je učil, kako posvetne obveznosti in duhovne dejavnosti imeti v ravnovesju. Ob neki priložnosti je obiskal Marijo in Marto. Medtem ko je Marta hitela pripravljati hrano, se je Marija raje usedla Jezusu k nogam in ga poslušala. Ko se je Marta pritoževala, da ji Marija ne pomaga, ji je Jezus rekel: »Marija si je izbrala dobri del, in ta se ji ne bo odvzel.« (Luk. 10:38–42) Jezus je Marto naučil nekaj dragocenega. Da nas ne bi odvračale posvetne zadeve in da bi dokazali ljubezen do Kristusa, moramo izbrati »dobri del«, kar pomeni dati prednost duhovnim stvarem.

NAŠ POGLED NA SPROSTITEV IN RAZVEDRILO

11. Kaj Sveto pismo pravi glede počitka in sprostitve?

11 Ker v življenju pridno delamo in imamo natrpan urnik, potrebujemo nekaj časa tudi za sprostitev in osvežitev. Božja Beseda pravi: »Za človeka ni nič boljšega, kakor da jé in pije ter pusti svoji duši uživati v dobrem zaradi svojega truda.« (Prid. 2:24) Jezus se je zavedal potrebe po občasnem počitku. Po neki še posebej intenzivni oznanjevalski akciji je svojim učencem rekel: »Pojdite z menoj na samoten kraj in se malo spočijte.« (Mar. 6:31, 32)

12. Zakaj moramo biti pazljivi glede sprostitve in razvedrila? Povej primer.

12 Res, sprostitev in razvedrilo zadovoljita pomembno potrebo. Toda obstaja nevarnost, da bi nam zabava postala središče življenja. V prvem stoletju so mnogi imeli stališče »Jejmo in pijmo, saj bomo jutri umrli«. (1. Kor. 15:32) Isti duh prevladuje danes v številnih delih sveta. Na primer, pred leti je neki mladenič v Zahodni Evropi začel obiskovati krščanske shode. Toda ker ga je razvedrilo tako prevzelo, se je nehal družiti z Jehovovim ljudstvom. Vendar je sčasoma ugotovil, da osredinjanje na razvedrilo vodi le v težave in razočaranje. Zato je spet začel preučevati Sveto pismo in nazadnje ustrezal pogojem, da postane oznanjevalec dobre novice. Po krstu je dejal: »Obžalujem samo, da sem izgubil toliko časa, preden sem dojel, da služenje Jehovu prinaša veliko več sreče kakor pretirano ukvarjanje z razvedrilom, ki ga ponuja ta svet.«

13. a) Ponazori, kakšna nevarnost je povezana s sprostitvijo in razvedrilom. b) Kaj nam lahko pomaga ohranjati uravnovešen pogled na sprostitev in razvedrilo?

13 Namen sprostitve je, da nas osveži in nam vlije novih moči. Koliko časa naj bi potemtakem namenili sprostitvi, da bi to dosegli? Razmislimo o naslednji primerjavi: Mnogi vsake toliko radi pojemo kako sladico, toda če bi ves čas jedli pecivo in sladkarije, vemo, da bi to škodilo našemu zdravju. Zato večinoma jemo hranljivo hrano. Podobno bi bilo, če bi se ves čas posvečali sprostitvi in razvedrilu. To bi oslabilo naše duhovno zdravje. Da bi kaj takega preprečili, redno sodelujemo v teokratičnih dejavnostih. Kako lahko ugotovimo, ali imamo uravnovešen pogled na sprostitev? Lahko si določimo teden, ko si bomo zapisovali, koliko ur porabimo za duhovne dejavnosti, kot so obiskovanje shodov, oznanjevanje ter osebno in družinsko preučevanje Svetega pisma. Nato lahko skupni seštevek primerjamo s številom ur, ki smo jih v istem tednu porabili za sprostitev, kot so športne dejavnosti, ukvarjanje s konjički, gledanje televizije ali igranje videoiger. Kaj odkrije primerjava? Ali bi si morali odrezati manjši kos »sladice«? (Beri Efežanom 5:15, 16.)

14. Kaj bi nas moralo voditi pri izbiri sprostitve in razvedrila?

14 Posamezniki in družinski poglavarji se lahko povsem svobodno odločijo za sprostitev, ki jim je ljubša, vse dokler ta ne nasprotuje Jehovovim smernicam, ki so izražene v svetopisemskih načelih. * Zdrava sprostitev je »Božji dar«. (Prid. 3:12, 13) Seveda se zavedamo, da se izbira sprostitve lahko od posameznika do posameznika razlikuje. (Gal. 6:4, 5) Kakršno koli razvedrilo že izberemo, ga želimo obdržati na primernem mestu. Jezus je rekel: »Kjer je namreč tvoj zaklad, tam bo tudi tvoje srce.« (Mat. 6:21) Zato nas bo iskrena ljubezen do Jezusa spodbujala, da svoje misli, govorjenje in dejanja raje usmerjamo na dejavnosti, povezane s Kraljestvom, kakor na vsakodnevna življenjska opravila. (Fil. 1:9, 10)

NAŠ BOJ PROTI PRIDOBITNIŠTVU

15., 16. a) Kako lahko pridobitništvo postane zanka za kristjana? b) Kaj modrega je Jezus svetoval glede gmotnih stvari?

15 Danes so številni obsedeni s tem, da imajo oblačila po zadnji modi, najnovejše elektronske naprave in drugo. Zato mora kristjan redno preiskovati svoje želje, tako da se med drugim vpraša: »Ali so mi gmotne stvari postale tako pomembne, da za raziskovanje in razmišljanje o najnovejših modelih avtomobilov ali trenutnih modnih trendih porabim več časa kakor za pripravo na občinske shode? Ali sem postal tako zaposlen z vsakodnevnimi življenjskimi opravili, da manj časa posvečam molitvi ali branju Svetega pisma?« Če ugotovimo, da nam ljubezen do gmotnih stvari zasenčuje ljubezen do Kristusa, bi morali razmisliti o Jezusovih besedah: »Varujte se vsakršne lakomnosti.« (Luk. 12:15) Zakaj je Jezus dal takšno resno opozorilo?

16 Jezus je povedal, da »nihče ne more sužnjevati dvema gospodarjema«. Dodal je še: »Ne morete sužnjevati Bogu in Bogastvu.« To je zato, ker oba »gospodarja« zahtevata izključno vdanost. Jezus je rekel, da bomo enega sovražili in drugega ljubili ali pa se bomo enega držali in drugega zaničevali. (Mat. 6:24) Kot nepopolni ljudje se moramo vsi še naprej bojevati proti »željam svojega mesa«, tudi proti pridobitništvu. (Efež. 2:3)

17. a) Zakaj imajo ljudje, ki so osredinjeni na izpolnjevanje mesenih želja, težavo pri razvijanju uravnovešenega pogleda na gmotne stvari? b) Kaj nam bo pomagalo bojevati se proti željam po gmotnih stvareh?

17 Ljudje, ki so osredinjeni na izpolnjevanje mesenih želja, imajo težavo pri razvijanju uravnovešenega pogleda na gmotne stvari. Zakaj? Ker je njihova duhovna presoja otopela. (Beri 1. Korinčanom 2:14.) Ko njihova zmožnost zaznavanja postane zamegljena, jim je težje razlikovati pravilno od napačnega. (Heb. 5:11–14) Zato nekateri razvijejo nenadzorovano željo po gmotnih stvareh – željo, ki se ne da nikoli popolnoma zadovoljiti. (Prid. 5:10) K sreči obstaja protistrup za pridobitniško razmišljanje: redno uživanje Božje Besede, Svetega pisma. (1. Pet. 2:2) Tako kot je poglobljeno premišljevanje o Božjih resnicah Jezusa okrepilo, da je zavrnil skušnjavo, bo tudi nam upoštevanje svetopisemskih načel pomagalo bojevati se proti željam po gmotnih stvareh. (Mat. 4:8–10) Tako bomo Jezusu pokazali, da ga ljubimo bolj od kakršnih koli gmotnih stvari.

Čemu daješ v življenju prednost? (Glej odstavek 18.)

18. Kaj smo odločeni delati?

18 Ko je Jezus vprašal Petra »Ali me ljubiš bolj kakor te?«, ga je spomnil, da mora dati duhovne stvari na prvo mesto v življenju. Peter, čigar ime pomeni »skala, kamen«, je res živel v skladu s svojim imenom, saj je kazal skali podobne lastnosti. (Apd. 4:5–20) Podobno smo tudi mi danes odločeni, da ostanemo neomajni v ljubezni do Kristusa, tako da posvetno delo, sprostitev in gmotne stvari ohranjamo na primernem mestu. Naj naše odločitve v življenju odsevajo občutke Petra, ki je Jezusu rekel: »Gospod, ti veš, da te imam rad.«

^ odst. 14 Glej članek »Ali izbiraš razvedrilo, ki je koristno?« v Stražnem stolpu, 15. oktober 2011, str. 9, odst. 6–str. 12, odst. 15.