Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Kamoo Gayo a Ilego a Thuša Bakristegotee le Yena

Kamoo Gayo a Ilego a Thuša Bakristegotee le Yena

GAYO le Bakriste ba bangwe ba mafelelong a lekgolo la pele la mengwaga ba ile ba kopana le mathata. Go be go na le Bakriste ba bangwe bao ba bego ba ruta dithuto tša maaka e bile ba leka go fetša ditho tša diphuthego matla le go di aroganya. (1 Joh. 2:18, 19; 2 Joh. 7) Monna yo a bitšwago Dioterefe o be a phatlalatša “mantšu a mabe” ka moapostola Johane le ba bangwe, a gana go amogela Bakriste ba basepedi, e bile a kgothaletša ba bangwe ka phuthegong gore ba ekiše mokgwa woo wa gagwe. (3 Joh. 9, 10) Se ke sona seo se dirilego gore Johane a ngwalele Gayo lengwalo. Lengwalo la moapostola Johane, leo a le ngwadilego mo e ka bago ka 98 C.E., le tšwelela ka Mangwalong a Bakriste a Segerika e le “Lengwalo la Boraro la Johane.”

Go sa šetšwe mathata ao Gayo a ilego a kopana le wona, o ile a tšwela pele a hlankela Jehofa ka potego. O ile a bontšha bjang gore o a botega? Ke ka baka la’ng re swanetše go ekiša mohlala wa gagwe lehono? Lengwalo leo Johane a mo ngwaletšego lona le ka re thuša bjang go mo ekiša?

LENGWALO LE LE YAGO GO MOGWERA YO A RATEGAGO

Mongwadi wa lengwalo la Johane wa Boraro o ipitša “monna yo mogolo.” Mantšu a a ile a thuša Gayo go tseba gore lengwalo leo le tšwa go tatagwe wa moya e lego moapostola Johane. Lengwalong leo, Johane o ile a bitša Gayo gore ke “morategi yo ke mo ratago e le ka kgonthe.” Ke moka Johane o ile a tšwela pele ka go bolela gore o holofela gore Gayo o phetše gabotse mmeleng go etša ge a phetše gabotse moyeng. A mantšu a mabotse gakaakaang le ao a kgothatšago!3 Joh. 1, 2, 4.

Go ka direga gore Gayo e be e le mogolo ka phuthegong, eupša lengwalo le ga le re botše seo ka go lebanya. Johane o ile a reta Gayo gore o be a amogela bana babo rena gaešita le ge a be a sa ba tsebe. Johane o ile a lebelela seo Gayo a se dirago e le go botegela Jehofa, ka ge go amogela baeng e be e dutše e le leswao leo le hlaolago bahlanka ba Modimo.Gen. 18:1-8; 1 Tim. 3:2; 3 Joh. 5.

Mantšu a Johane a go leboga moya wa Gayo wa go amogela bana babo rena a bontšha gore Bakriste ba be ba tlwaetše go tšea maeto go tloga tikologong yeo moapostola Johane a bego a dula go yona le diphuthegong tša moo Gayo a bego a dula gona. Ka gona go ka direga gore bana babo rena bao ba be ba botša Johane gore Gayo o ba amogela gabotse. Mohlomongwe ye ke tsela yeo Johane a bego a tsebišwa ka yona ka seo se bego se direga diphuthegong tša moo.

Bakriste bao ba bego ba tšea maeto mehleng yeo ba be ba rata go robala malapeng a badumedigotee le bona. Lebaka ke gore mafelo a go amogela baeng mehleng yeo a be a tumile gampe, baeng ba be ba sa swarwe gabotse e bile go tletše batho bao ba itshwerego gampe. Ka gona moo maemo a bego a dumela, baeng ba bohlale ba be ba robala malapeng a bagwera ba bona; gomme Bakriste ba robala malapeng a Bakristegotee.

“KA BAKA LA LEINA LA GAGWE . . . BA ILE BA TŠWA”

Moapostola Johane o ile a kgothaletša Gayo gore a amogele baeng gape, ka gobane o ile a mo kgopela gore a ‘dire gore baeng ba tloge go yena ka mokgwa o swanetšego wa Modimo.’ Tabeng ye, go dira gore baeng ba tloge go be go bolela gore Gayo a ba nee dilo tšeo ba bego ba tla di hloka leetong la bona ka moka go fihlela ba fihla mo ba yago gona. Go bonagala Gayo a be a tlwaetše go thuša baeng ka tsela ye, ka ge ba ile ba botša Johane ka lerato leo a bego a ba bontšha lona le tumelo ya gagwe.3 Joh. 3, 6.

Go ka direga gore baeng bao Gayo a bego a ba amogela e be e le baromiwa, baemedi ba Johane, goba balebeledi ba basepedi. Go sa šetšwe gore e be e le bomang, baeng bao ba be ba tšama ba bolela ditaba tše dibotse. Johane o itše: “Ke ka baka la leina la gagwe ge ba ile ba tšwa.” (3 Joh. 7) Pele Johane a ka bolela mantšu ao, o be a sa tšwa go bolela ka Modimo (bona temana 6), ka gona go bonagala polelwana yeo e rego “ka baka la leina la gagwe” e šupa go leina la Jehofa. Ka go re’alo, baeng bao e be e le ditho tša phuthego ya Bokriste gomme ba be ba swanetše go amogelwa ka lerato. Ke ka baka leo Johane a ngwadilego gore: “Re tlamega go amogela batho ba bjalo ka borutho gore re be badirišani therešong.”3 Joh. 8.

O ILE A THUŠWA GO KGOTLELELA MOLEKO

Johane o be a sa ngwalele Gayo lengwalo go no mo leboga. Eupša gape o be a nyaka go thuša Gayo gore a kgone go swaragana le bothata bjo bogolo bjo a bego a lebeletšane le bjona. Ka mabaka ao re sa a tsebego, setho se sengwe sa phuthego seo se bego se bitšwa Dioterefe, se be se gana go amogela Bakriste bao ba bego ba etela phuthegong yeo. Go oketša moo, Dioterefe o be a leka go thibela ba bangwe go ba amogela.3 Joh. 9, 10.

Ga go pelaelo gore Bakriste ba botegago ba be ba ka se dumele go robala lapeng la Dioterefe gaešita le ge a be a ka ba amogela. O be a rata maemo a pele ka phuthegong, a sa amogele ka tlhompho selo le ge e le sefe seo se tšwago go Johane, e bile a phatlalatša mantšu a mabe ka moapostola yo le ba bangwe. Gaešita le ge Johane a se a ka a bitša Dioterefe gore ke morutiši wa maaka, Dioterefe o be a lwantšha moapostola yo yo a kgethilwego ke Modimo. Ka ge Dioterefe a be a rata maemo e bile a na le mekgwa e mebe, na re ka bolela gore o be a botega? Le gatee! Mohlala wa Dioterefe o re ruta gore batho ba go rata maemo le ba go ikgantšha ba ka senya phuthego. Ke ka baka leo Johane a ilego a botša Gayo, re ka re le rena, mantšu ao a rego: ‘O se ke wa ba moekiši wa se sebe.’3 Joh. 11.

LEBAKA LE LEGOLO LA GORE RE DULE RE DIRA BOTSE

Ka go se swane le Dioterefe, Johane o bolela ka Mokriste yo mongwe yo a bitšwago Demetrio gore ke mohlala o mobotse. Johane o ngwadile gore: “Demetrio o boletšwe gabotse . . . Ge e le gabotse le rena re hlatsela seo ka yena gomme [le wena] o a tseba gore bohlatse bjo re bo neago ke bja therešo.” (3 Joh. 12) Go ka direga gore Demetrio o be a hloka thušo ya Gayo ditabeng tše itšego, ka gona mohlomongwe moapostola Johane ka lengwalo le la Boraro o be a kgopela Gayo gore a thuše Demetrio. Go ka direga gore Demetrio ke yena a išitšego lengwalo leo go Gayo. Ka ge e be e le yo mongwe wa baemedi ba Johane, goba mohlomongwe molebeledi wa mosepedi, go bonagala Demetrio a ile a gatelela dintlha tšeo Johane a di ngwadilego lengwalong leo.

Eupša ke ka baka la’ng Johane a ile a kgothaletša Gayo gore a tšwele pele a amogela baeng gaešita le ge a be a šetše a dira bjalo? Na Johane o ile a bona go swanetše gore a thuše Gayo go tšwela pele a bontšha sebete tabeng ye? Na moapostola yo o be a tšhoga gore Gayo a ka thoma go dikadika go amogela baeng ka ge Dioterefe a be a leka go raka ka phuthegong bao ba bego ba amogela baeng? Go sa šetšwe gore lebaka e be e le lefe, Johane o ile a nea Gayo sebete ka mantšu ao a rego: “Yo a dirago botse o tšwa go Modimo.” (3 Joh. 11) Ruri le ke lebaka le legolo la gore re dule re dira botse!

Na lengwalo la Johane wa Boraro le ile la thuša Gayo gore a tšwele pele a amogela baeng? Karabo ke ee. Taba ya gore lengwalo le le tsentšwe ka Beibeleng le go bolokwa gore le tle le kgothaletše ba bangwe go ‘ekiša se sebotse’ e hlatsela seo.

DILO TŠEO RE ITHUTAGO TŠONA LENGWALONG LA BORARO LA JOHANE

Ditaba tša mabapi le ngwanabo rena yo a rategago Gayo di felela lengwalong le la Boraro la Johane. Lega go le bjalo, kanegelo ye e kopana ya bophelo bja gagwe e re ruta dilo tše dintši.

Re ka bontšha ka ditsela dife gore re “[latela] tsela ya go amogela baeng ka borutho”?

Sa pele, ba bantši ba rena re ka phuthegong lehono ka baka la gore Bakriste bao ba botegago ba ile ba dira boikgafo bja go re etela gore ba tle ba re rute therešo. Ke therešo gore lehono ga se Bakriste ka moka bao ba tšeago maeto a matelele gore ba yo bolela ditaba tše dibotse. Lega go le bjalo, go swana le Gayo, re ka thuša le go matlafatša bana babo rena bao ba tšeago maeto a bjalo, ba bjalo ka molebeledi wa tikologo le mosadi wa gagwe. Goba re ka thuša ka ditsela tše di fapafapanego bana babo rena bao ba hudugelago moo go nyakegago bagoeledi ba oketšegilego ba Mmušo nageng ya gabo bona, goba gaešita le dinageng dišele. Ka gona anke re “[lateleng] tsela ya go amogela baeng ka borutho.”Baroma 12:13; 1 Tim. 5:9, 10.

Sa bobedi, ga se ra swanela go makala ge ka dinako tše dingwe ba bangwe ka phuthegong ba lwantšha bana babo rena bao ba re eteletšego pele. Johane o kile a swarwa ka tsela yeo; gomme go bjalo le ka moapostola Paulo. (2 Bakor. 10:7-12; 12:11-13) Ka gona re swanetše go arabela bjang ge yo mongwe ka phuthegong a ka ba le mokgwa woo o mobe? Paulo o ile a eletša Timotheo ka gore: “Mohlanka wa Morena ga se a swanela go lwa eupša o swanetše go ba bonolo go bohle, a swanelegele go ruta, a itshware ge a fošeditšwe, a rute ka boleta bao ba rabelago.” Ge re ka dula re le boleta gaešita le ge re fošeditšwe, ba bangwe ba batho ba bjalo ba ka lahla mekgwa yeo ya bona ganyenyane-ganyenyane. Ke moka Jehofa “a ka ba dira gore ba fetoše dipelo tša bona, e lego seo se išago tsebong e nepagetšego ya therešo.”2 Tim. 2:24, 25.

Sa boraro, re swanetše go reta Bakriste bao ba hlankelago Jehofa ka potego le ge ba ganetšwa. Moapostola Johane o ile a kgothatša Gayo le go mo kgonthišetša gore o dira botse. Ka mo go swanago, bagolo ba swanetše go ekiša mohlala wa Johane ka go kgothatša bana babo bona le dikgaetšedi e le gore “ba se lape.”Jes. 40:31; 1 Bathes. 5:11.

Lengwalo le leo moapostola Johane a le ngwaletšego Gayo le na le mantšu a 219 feela ka mengwalong ya Segerika, gomme seo se dira gore e be puku e kopana go di feta ka moka ka Beibeleng. Lega go le bjalo, lengwalo le le ruta Bakriste ba lehono dithuto tša bohlokwa kudu.