Ala o mambo mena me

Ala o ebambu a mongo

Mo̱ o me̱nde̱ sangilane̱ myambo ná musango mu be̱ e?

Mo̱ o me̱nde̱ sangilane̱ myambo ná musango mu be̱ e?

YEHOVA LOBA a mome̱le̱ Kriste̱n ná i to̱nde musango, mu be̱ babo̱ lambo la tiki o longe̱. Be̱ lasu la musango di mawana ná bowe̱ Loba ba mbale̱ ba bwane̱ musango muńe̱nge̱. Nika e maduta ba bena ba to̱ndi musango o mwemba ma kriste̱n.

K’eyembilan, mot’a bwanga mō̱ o ekombo a Madagaskar e̱n mulatako mwe oteten a Mboṅ a Yehova na mo̱ a kwala na mo̱me̱ne̱ ná, ‘E po̱i te̱ ná ningeye o ebasi ke̱ o yen nde na me̱nde̱no̱ o jingea.’ Na ponda ese̱le̱ beboledi bao ba lemba, a tombise̱ myo̱di o po̱ngulane̱ diba lao, na mo̱ a timba muboled’a Yehova, Loba la musango.

Mulemlem kana nu moto, mbu te̱ lokoli la bato lo maso̱ o mwemba ma Kriste̱n musango ba tano̱ ba wasa. Nde, Bibe̱l e makwala ná bwē ná “njong’a ko̱di na mudī ma kwandane̱” o mwemba be ná ba ńamse̱ jalatane̱, ba wana myambo. (Yak. 3:14-16) Nde Bibe̱l e mabola pe̱ biso̱ malea ma bwam ma ne̱ni jeno̱ ná di samba myambo na bola ná musango mu bate be̱. Jombwe te̱ ne̱ni man malea ma mongwane̱no̱ o bete̱medi ba longe̱ bō̱.

MITAKISAN NA NE̱NI BO̱LE̱ MO̱

“Biso̱ na munasango di mabole̱ ebolo mwemba di si be̱n so̱ṅtane̱le̱. Ke̱ je o bwemane̱ buńa bō̱ bato baba ba ta be̱ne̱ biso̱.”—KRIS.

“Munańango nu yo̱ki te̱ dikalo na mba a caki mba. Na mo̱ o botea pe̱ ko̱ne̱ mba mbuke. Esibe̱ mba bia nje e be̱n njo̱m.”—JANET.

“Na ta na kwala na bato baba bape̱pe̱ o telefon. Mō̱ ńabu a nangane̱, na mba no̱nge̱le̱ ná a kwese̱ musinga mao, na to̱po̱ne̱ mo̱ bobe omboa nune̱, nde nu nu nangane̱ a si ta a mákwese̱ telefon ao.”—MIKAEL.

“Paonia iba i botedi be̱ne̱ bekwali o mwemba masu. Mō̱ a kumwa kwalisane̱ nune̱ na ngińa. Mutango mabu mu bwese̱ bane̱ ndutu.”—GARY.

We ná wo̱nge̱le̱ ná nika ńe nde mambo masadi. Nde diwo̱ te̱ di be̱n ngińa o bwese̱ ba bena ba be̱n myambo ndutu o mulema na o mbad’a mudī ponda bwaba. O me̱nde̱ be̱ muńe̱nge̱ o bia ná ban bonasango na bonańango ba bupe̱ bete̱sedi ba Bibe̱l ba koma musango. Njika bete̱sedi ba Bibe̱l o mo̱nge̱le̱no̱ ná bongwane̱ babo̱ e?

“Lo si tanga o ngea.” (Bbot. 45:24) Yose̱f a boli bonasango ao man malea ma dibie̱ ke̱ ba nitimba na sango abu. Moto a s’aledi te̱ besengedi bao ba mulema, nde a pomane̱ jońa na malinga, nika ńena e bata ńamse̱ mambo. Kris a so̱ṅtane̱ ná e ta mo̱ ndutu ponda iwo̱ o sibise̱ ńolo na bupe̱ bediedi. A puli o tukwa, na mo̱ a baise̱ munasango bā na mo̱ ba tangi milakisan. Na Kris a we̱ na ngińa o bia jalea ńolo. Nu munasango e̱nno̱ ne̱ni Kris eno̱ o we̱ na ngińa o tukwa, mo̱ pe̱ a boli nde mulemlem. Tatan be o bolea Yehova na musango.

“Myano mi masambwa ke̱ malea ma titi.” (Min. 15:22) Ponda diko̱m la Janet di ko̱ne̱no̱ mo̱ mbuke, Janet a we̱le̱ nde bete̱sedi ba Bibe̱l o ebolo. A ‘sisedi’ nde nu munańango mbasan, a kwala na mo̱. Janet a baise̱ mo̱ nga a boli lambo di bwese̱ mo̱ ndutu. O bebotedi ekwal’abu e si ta bu. Nde nika ba bengino̱ o kwala na pī nika ńongwane̱ babo̱. Munańango a so̱ṅtane̱ ná Janet a si wusane̱ mo̱, mo̱ nde a si so̱ṅtane̱ bwam ekwali ewo̱ e tombi yena e si ta to̱ yombwa Janet. A baise̱ mo̱ milakisan, be pe̱te̱ o bolea Yehova mwemba.

“Yete̱na owan jabea lo̱ngo̱ o diyo̱, nde jo̱nge̱le̱ di timba po̱ye̱ wa oten ná munaso̱ngo̱ a be̱nedi wa ndutu, dia jabea lo̱ngo̱ oboso ba diyo̱, nde o se̱le̱ wala do̱lisane̱ munaso̱ngo̱.” (Mat. 5:23, 24) Ye̱ke̱i te̱ we o jo̱nge̱le̱ din jome̱le̱ Yesu a bolino̱ o Mudongo-ma-njabi. Mikael a bo ndutu jita ponda a so̱ṅtane̱no̱ ná a si dango bwam. Na mo̱ a no̱ngo̱ bedomsedi o koma musango. A baise̱ nu munasango milakisan na sibise̱ la ńolo. Ne̱ni e tombino̱ e? Mikael mo̱ ná: “Munasango am a lakise̱ mba na mulema mwe̱se̱.” Na babo̱ ba lata pe̱te̱ diko̱m.

“We̱lisane̱ mō̱ na nune̱, lakisane̱ pe̱ mō̱ na nune̱ mawuse̱, yete̱na mō̱ a be̱nedi nupe̱pe̱ njo̱m.” (Kol. 3:12-14) Jombwea yi paonia iba y’etum a ponda, mutudu mō̱ ongwane̱ babo̱ o dutea o myuedi kana min: ‘Mō̱ ńasu te̱ a be̱n bwam o bwese̱ bape̱pe̱ ndutu ońolana di si maso̱ṅtane̱le̱ e? Mo̱ njo̱m ńe di s’angame̱nno̱ we̱lisane̱le̱ ná di benge bolea Yehova na musango e?’ Bemedi malea ma batudu ba we̱le̱ pe̱ mo̱ o ebolo. Tatan ba mabenga te̱ dikalo na musango.

We̱le̱ la bete̱sedi ba Bibe̱l be bolabe̱ o Kolose 3:12-14 o ebolo le ná longwane̱ wa o sibise̱ ńolo na lakise̱ na mulema mwe̱se̱ nupe̱pe̱ nu wusane̱ wa. Ye pe̱ te̱ ná ye biso̱ ndutu o lakise̱, malea ma bolabe̱ o Mateo 18:15 me ná mongwane̱. To̱ná malea ma Yesu owan ma mombweano̱ nde tanga jangame̱nno̱ o no̱ngo̱ yete̱na moto a po̱ngi diwuse̱ dinde̱ne̱, a wusane̱ biso̱; je pe̱ ná di bola nika to̱ njika ponda di be̱nno̱ bwambo na munasango to̱ munańango. Bola ná na sibise̱ la ńolo na muyao o kwale na munaso̱ngo̱ ná lo domse̱ bwambo.

Ye mbale̱ ná Bibe̱l e mabola malea mape̱pe̱. Jita labu di mabaise̱ ná di lee̱le̱ “epum’a mudī . . . Ndolo, muńe̱nge̱, musango, we̱lisane̱, muyao, bwam, jemea, pī, ko̱nji.” (Gal. 5:22, 23) Kana mula ma mabo̱bise̱ beye̱i ba masin, ben bede̱mo ba Loba be mongwane̱ o koma musango.

DIWENGISAN LA BEDE̱MO DI MABATA ŃINGISE̱ MWEMBA

Kana mō̱ ńasu te̱ a be̱nno̱ bao bede̱mo, mbad’a je̱ne̱ la mambo na ńa pase̱le̱ jo̱nge̱le̱ pe̱ ńe diwengisan. Nika e mańingise̱ mulatako masu, nde ńe pe̱ ná e wana si so̱ṅtane̱le̱. Mutudu mō̱ ńoú mo̱ ná: “Moto ńe iso̱n e ná a si to̱nde be̱ na moto mu mato̱pe̱ jita, nu makwale̱ to̱ nje esibe̱ jombwea nga nika ńe ná e takise̱ nune̱. To̱ná di diwengisan leno̱ ná di yaṅabe̱, le ná di wana myambo minde̱ne̱.” Nde o mo̱nge̱le̱ ná bato bena ba be̱n diwengisan la bede̱mo dinde̱ne̱ bangame̱n te̱ nde wana myambo e? Di kwaleye ońola bamuloloma baba. Njika pat’a moto Petro a tano̱ e? We ná wo̱nge̱le̱ ná a ta nde moto ńe wadiwadi. Yohane pe̱ e? We ná we̱ne̱ mo̱ ka mō̱ nu ta muyao na ńena nu ta nu bia me̱ne̱ byala bao oboso ná a mato̱po̱ to̱ bola lambo. Petro na Yohane ba ta diwengisan jita. Nde ba boli ebolo mwemba bwam. (Bebolo 8:14; Gal. 2:9) Mulemlem pe̱ nde bonasango be diwengisan o bede̱mo beno̱ ná ba bola ebolo mwemba we̱nge̱.

Pondapo̱ munasango mō̱ e o mwemba mo̱ngo̱ ńena beto̱pedi bao na beboledi bao ba malingise̱ wa jita. O si dimbea ná Kristo a wedi ońol’ao mulemlem kana a wedino̱ pe̱ ońol’ango̱. (Yohane 13:34, 35; Rom. 5:6-8) O mulopo ma bo̱le̱ mulatako na mo̱ ná bambam to̱ so̱ samba mo̱, baise̱ na wame̱ne̱ ná: ‘ Mo̱ munasango am e nde o bola lambo di mate̱nge̱ne̱ Betiledi e? Mo̱ e nde boṅsane̱ o takise̱ mba e? A be̱n bede̱mo bena mba pe̱ neno̱ ná na to̱ndo̱ be̱ne̱ e? To̱so̱ bede̱mo basu buka te̱ nde be diwengisan e?’ Min myuedi pe̱ me mweńa jita: ‘Njik’ede̱mo ao ya bwam ye ná e be̱ mba muse̱ṅ e?’

Mi myuedi misukan me mweńa jita. Yete̱na moto e bwambo jita nde e be̱ ná wa we pī, dutea te̱ ne̱ni y’ebe̱yedi e mongwane̱no̱ mo̱ o botea ekwali o dikalo na bo̱bise̱ la ńolo. We ná o busa na mo̱ o dikalo o je̱ne̱ nje weno̱ ná wokwa na mo̱. Ye te̱ ná a malee̱le̱ bane̱ muyao ponda ye̱se̱ buka wa, o dutedi o muńe̱nge̱ mwe o jombwea badun, baboedi, to̱so̱ batuedi e? We ná wokwa na nu moto ne̱ni bata lee̱le̱ muyao e? To̱ti la mweńa le nde ná to̱ná bińo̱ na munasango to̱ munańango leno̱ diwengisan soke̱ miso̱ o bede̱mo bao ba bwam. Bińo̱ le ná lo si be̱ mako̱m ma bwam, nde lo sisea mō̱ na nune̱ be̱be̱ ná musango mu bate be̱.

Ewodia na Sintike ba ta diwengisan jita o bede̱mo. Nde ńamuloloma Paulo ome̱le̱ babo̱ “o be̱ jo̱nge̱le̱ diwo̱ o Sango.” (Fil. 4:2) Wa pe̱ o mapula o jowe̱ Yehova mwemba na bonasango na bonańango, na bola pe̱ ná musango mu be̱ o mwemba e?

O S’ESE̱LE̱ NÁ SI SO̱ṄTANE̱LE̱ DI BATE WALA OBOSO

Mulemlem kana besosongo be mańake̱ o mōnda ma mbonji ma mpesa, mo̱nge̱le̱ ma bobe te̱nge̱ne̱ bape̱pe̱ ma me̱nde̱ nde bata ńaka yete̱na di si dubo mo̱. Jese̱le̱ la mo̱ oteten asu le ná di wana mpungu o mwemba. Di to̱ndi te̱ Yehova na bonasango asu, di me̱nde̱ we̱ ná diwengisan lasu la bede̱mo di si wana mpungu o mwemba to̱ bo̱mbise̱ musango mwe oteten a tumba la Loba.

O sibise̱ te̱ ńolo o we̱ o koma musango, o me̱nde̱ be̱ mańaka o je̱ne̱ nje nika e mayano̱ ka bepuma

Di sangilane̱ te̱ myambo o bwam ba pulise̱ musango, je ná di be̱ mańaka o je̱ne̱ bepuma nika e me̱nde̱no̱ ya. Munańango mō̱ mo̱ ná: “Ne̱n nde biana munańango mō̱ a ta nde ene̱ mba ka muna nusadi. Nika e ta be̱ e takise̱ mba. Kana nika e tano̱ nde e bata lingise̱ mba, biso̱ na mo̱ di si ta pe̱ di busa bwam. Na kwala ná, ‘Kana a si mabolano̱ mba edube, to̱ mba pe̱ na si mabola mo̱ edube.’”

Na nu munańango a botea dutea jombwea ebe̱yed’ao ya mo̱me̱ne̱. Mo̱ ná: “Na botedi o je̱ne̱ bede̱mo bam ba bobe, na bwa ndutu jita. Na so̱ṅtane̱ ná nangame̱n o tukwa jo̱nge̱le̱ lam. Ombusa mba kane̱ Yehova, nandea nu munańango jabea, na tilea mo̱ o baise̱ mo̱ milakisan jombwea ebe̱yed’am ya bobe. Di sokane̱ bwanga, di sangilane̱ bwambo. Di si wan pe̱ bwambo to̱ bō̱.”

Bato ba mawasa musango esibe̱ so̱ mo̱. Nde si be̱ne̱ne̱ la moto mo̱me̱ne̱ mbaki, na kumba, le ná di wana ná ba bole mambo ma si mawane̱ musango. Nika ńe mbale̱ ońola jita bena ba si maboleye̱ Yehova, nde musango na jalatane̱ bangame̱n be̱ oteten a baboledi bao. Yehova a tute̱le̱ Paulo o tila ná: “Na mome̱le̱ so̱ bińo̱ . . ., ná lo dangwe kana yangame̱nno̱ bupane̱ belabe̱ lena lo belabe̱no̱, na sibise̱ la ńolo le̱se̱ na pī na we̱lisane̱, lo we̱lisane̱ mō̱ na nune̱ o ndolo, lembe̱ o be̱ moto mō̱ ońola jatingane̱ la musango.” (Efe. 4:1-3) Di “jatingane̱ la musango” di si be̱n mususedi. Di we̱ ná joúse̱ mo̱, na sangilane̱ to̱ njika si so̱ṅtane̱le̱ le ná di po̱ oteten asu.