Ala o mambo mena me

Ala o ebambu a mongo

Wasa m’bwaṅ ma mbale̱

Wasa m’bwaṅ ma mbale̱

“Wekea bińo̱me̱ne̱ mako̱m tongwea na bema ba wase be si te̱m na sim.”​—LUKAS 16:9.

MYENGE: 122, 129

1, 2. O yen ebe̱yed’a mambo, ońola nje batuedi ba me̱nde̱no̱ te̱ nde be̱ ponda ye̱se̱ e?

ŃUNG’A we̱nge̱ ńa nin wase ńe njo, e si te̱m pe̱ to̱ na sim. Beso̱mbe̱ be mawasa bebolo esibe̱ kusa. Jita be be̱be̱ o bo̱lo̱ne̱ malonge̱ mabu o mpuli ma wala o bekombo be m’bwaṅ. Nde tue di lań o bepolo be̱se̱, nate̱na o bekombo be m’bwaṅ. Bam’bwaṅ ba mabata nde be̱ m’bwaṅ, ba tue pe̱ ba bata be̱ tue. Bolangi bo bolabe̱ min mińa bo makwala ná o wase ńe̱se̱, moto mō̱ ońol’ebwea e m’bwaṅ buka bane̱ be̱se̱. To̱ ná mu muso̱ngi mweno̱ ndutu o bamse̱, to̱ moto a titi ná a banga ná lokoli la lodun la bato be tue o dime̱ne̱ lasam, nde ke̱ bape̱pe̱ pe̱ be m’bwaṅ ńo̱ṅo̱n na ńo̱ṅo̱n. Yesu embi yen ebe̱yed’a mambo ya ndedi na ben byala ná: “Ebanja batuedi be na bińo̱ ponda ye̱se̱.” (Marko 14:7) Nje ye njo̱m a din si te̱me̱ la sim e?

2 Yesu a so̱ṅtane̱ ná ebe̱yed’a ńung’a nin wase e si me̱nde̱ tukwa nate̱na Janea la Loba di po̱. Bibe̱l e malee̱ o Bebīsedi 18:3 ná “bato ba ńunga,” to̱so̱ ńung’a nin wase, politik na ebasi be nde dongo diwo̱ la was’a Satan. To̱ ná tumba la Loba di mapandano̱ etum na politik nikame̱ne̱ pe̱ na ebasi e kwedi, jita labu di titi ná di panda ná bambam na ńunga ńena ńe nde dongo diwo̱ la was’a Satan.

3. Njika myuedi di malano̱ jombwea e?

3 Biso̱ Kriste̱n jangame̱n o jombwea mbad’asu ńa je̱ne̱ ńung’a nin wase tongwea na baise̱ biso̱me̱ne̱ min myuedi: ‘Ne̱ni neno̱ ná na bolane̱ mabe̱ne̱ mam o lee̱le̱ tingame̱ lam na Loba e? Ne̱ni neno̱ ná na bola ná na si so̱lise̱ mbame̱ne̱ o ńung’a nin wase moyo na ńingo e? Njika byembilan be malee̱ ná baboledi ba Loba ba be̱ne̱ne̱ mo̱ lakisane̱ di bo̱le̱ o nin pond’a bobe e?’

MUNIA MA SOELE̱ NI TITI MBALE̱

4, 5. (a) O njika bete̱medi muboledi ńa munia ma Yesu a tano̱ a so̱be̱ e? (b) Njika jome̱le̱ Yesu a bolino̱ bokwedi bao e?

4 Langa Lukas 16:1-9. Munia ma Yesu jombwea muboledi nu titi mbale̱ mu matute̱le̱ biso̱ o dutea. Ponda ba bake̱le̱no̱ mo̱, ba langwea sango ń’ebolo ná a mańamse̱ bema, nu muboledi a bolane̱ “jangwa” o ‘wekea mo̱me̱ne̱ mako̱m’ o bwam ná bongwane̱ mo̱ ponda a me̱nde̱no̱ bo̱lo̱ne̱ ebol’ao. * Ye mbale̱ ná Yesu a si ta ome̱le̱ bokwedi bao ná ba si be̱ mbale̱ o bwam ba tombwane̱ o nin wase. Nika ńe nde mo̱ mbad’a bola ńa “bana ba nin wase;” a bolane̱ nde mun munia o jokwe̱le̱ belēdi ba mweńa.

5 Yesu a ta a bia ná ka nu muboledi nu so̱be̱ o bete̱medi ba ndutu, jita la bokwedi bao ba me̱nde̱ be̱ne̱ ńo̱ngi o sombwea babo̱me̱ne̱ o nin was’a ńunga ni si te̱m na sim. Ońola nika so̱ nde ome̱le̱no̱ babo̱ ná: “Wekea bińo̱me̱ne̱ mako̱m tongwea na bema ba wase be si te̱m na sim, ná yete̱na be bo̱i te̱, [Yehova na Yesu] ba no̱ngo̱ bińo̱ o mino̱ko̱ ma bwindea.” Nje jeno̱ ná jokwa tongwea na malea ma Yesu e?

6. Ne̱ni di bino̱ ná ńung’a nin wase e si ta o mwano ma Loba e?

6 To̱na ne̱ni Yesu a si tele̱ye̱no̱ ońola nje a kwalino̱ ná bema ba wase be nde ‘be si te̱m na sim,’ Bibe̱l e matele̱ye̱ ná ńunga e si ta o mwano ma Loba. Yehova a ta a londe̱ ńo̱ng’a Adam na Eva njoasoa o Ede̱n. (Bbot. 2:15, 16) Ombus’a ponda o ńo̱ṅo̱n a boso, ni ponda mudī-musangi mu komabe̱no̱ omo̱ń a mwemba ma bo̱kisabe̱, “ to̱ moto a si ta a kwala ná mambo a be̱nno̱ me nde mao mo̱me̱ne̱, nde me̱se̱ ma ta nde babo̱ pulapula.” (Bebolo 4:32) Muto̱ped’a mudī Yesaya a kwaledi ońola ponda ńena bato be̱se̱ ba me̱nde̱no̱ bwane̱ m’bwaṅ ma wase muńe̱nge̱. (Yes. 25:6-9; 65:21, 22) Nde oboso ba nika, bokwedi ba Yesu bangame̱n be̱ “jangwa” ke̱ ba masombwea babo̱me̱ne̱. Ba bie bolane̱ “bema ba wase be si te̱m na sim” nde ba wase pe̱ bwese̱ Loba muńe̱nge̱.

BOLANE̱ LA BEMA BA WASE BE SI TE̱M NA SIM NA DIBIE̱

7. Njika malea ma maso̱be̱ o Lukas 16:10-13?

7 Langa Lukas 16:10-13. O munia ma Yesu, muboledi a wekedi nde mo̱me̱ne̱ mako̱m ońola muse̱ṅ ma mo̱me̱ne̱. Nde Yesu ome̱le̱ bokwedi bao ná ba wekeye babo̱me̱ne̱ mako̱m o mo̱ń ońola bepuledi be titi ba mukubo. Myemba mena mi manande̱le̱ mu munia mi we̱le̱ mulatako oteten a bolane̱ la “bema ba wase be si te̱m na sim” na tingame̱ na Loba. Je̱ne̱ la mambo la Yesu di ta nde ná je ná “di be̱ mbale̱”, to̱so̱ bia bolane̱ mu m’bwaṅ ma wase yete̱na di kusi mo̱. O njika mbadi e?

8, 9. Bola byembilan ba ne̱ni bō̱ ba lee̱le̱no̱ jemea labu tongwea na bolane̱ labu la bema ba wase be si te̱m na sim.

8 Mbadi ni peti ńa lee̱le̱ jemea lasu tongwea na mabe̱ne̱ masu ńe nde bolane̱ la mo̱ni masu o sue̱le̱ ebol’a dikalo ya wase ńe̱se̱ Yesu a kwalino̱ ná e me̱nde̱ be̱. (Mat. 24:14) Eso̱mb’a muna muto ewo̱ o India e ta e banga janda belongisan ba loko, nde e benga nde kombe̱ mu mo̱ni o ekwe̱m. Ponda y’ekwe̱m e londino̱, e lom nde mu mo̱ni o bwam ná mu sue̱le̱ ebol’a dikalo. Munasango mō̱ o India nu ta nu be̱ne̱ eyid’a mbanga ma pongo a wan dongo dinde̱ne̱ la mbanga ka lao jabea o o̱fis a betukwedi o Malayalam, na nin njo̱m ná nika o̱fis a betukwedi e be̱nno̱ ńo̱ng’a mbanga, wanea la babo̱ mo̱ ka lao dongo di wusa be̱ muse̱ṅ buka na mo̱ni. Nika ńe jangwa. Mulemlem pe̱ nde bonasango ba Grikia ba mabolano̱ Bete̱l mabea ponda ye̱se̱ ka mula ma njabi, miliki ma m’bo̱ndo̱, na mada mape̱pe̱.

9 Munasango mō̱ ńa Sri Lanka ńe o mwe̱n’ekombo tatan, a boli bolongi bao ná bo bolane̱ ońola ndongame̱n na mako̱to̱ne̱ mande̱ne̱, na epol’a bejedi ońola baboledi ba pond’a mususu. Nika ńe nde mbo̱lo̱n a mo̱ni ninde̱ne̱ ońola nu munasango, nde jongwane̱ dinde̱ne̱ ońola bate̱ dikalo ba y’epolo bena ba si be̱n bekusedi jita. O bekombo bena ebol’asu yeno̱ owas’a mwekan, bonasango ba matele̱ mandabo mabu ná ma bolane̱ ka mandabo ma Janea. Nika e mabola ná paonia na bato bape̱pe̱ bena ba si be̱n mo̱ni ba be̱ne̱ epol’a ndongame̱n esibe̱ busise̱ mo̱ni jita.

10. Njika minam mō̱ di makusano̱ ke̱ di sangi mulema e?

10 Be byembilan je̱nno̱ be malee̱ ne̱ni tumba la Loba leno̱ “mbale̱ o lambo disadisadi,” nje e me̱ne̱ne̱ o bolane̱ labu la m’bwaṅ ma wase, mwena me bosadi kobisane̱ m’bwaṅ ma mudī. (Lukas 16:10) Ne̱ni man mako̱m ma Yehova ma masengano̱ ke̱ ba mabola yi ńai a mabea e? Ba maso̱ṅtane̱ ná be̱ la muyao le nde mbad’a tombwane̱ m’bwaṅ ma “mbale̱”. (Lukas 16:11) Munańango mō̱ nu mabole̱ mabea ponda ye̱se̱ ońola ebol’a Janea a lango minam a kusino̱. Mo̱ ná: “Ońola sanga lam la mulema, ne o je̱ne̱ betańsedi o longe̱ lam mimbu jita min we̱nge̱. Na so̱i ná etum te̱ neno̱ muyao, ńo̱ng’am ńa pula jongwane̱ bane̱ e mabata nde o ńaka. Na le̱le̱m pe̱te̱ jita o lakise̱, o be̱ we̱lisane̱ na bane̱, o jemea mawuse̱ ma bane̱ nikame̱ne̱ pe̱ na kasa malea.” Jita boko ná sanga la mulema di mawana bonam o mbad’a mudī.​—Mye. 112:5; Min. 22:9.

11. (a) Ne̱ni di malee̱le̱no̱ “jangwa” tongwea na mabea masu ma wonja e? (b) Ne̱ni tumba la Loba di mabolano̱ ná be̱se̱ ba kuse kapo̱ e? (Ombwa duta la bebotedi ba jokwa.)

11 Bolane̱ la mambo ma wase o sue̱le̱ miam ma Janea di malee̱ “jangwa”  o mbadi nipe̱pe̱. Nika e mabola biso̱ epolo o jongwane̱ bane̱ bupisane̱ bete̱medi basu. Ba bena ba be̱n miam ma nin wase, nde bena ba titi ná ba no̱ngo̱ ebol’a pond’a mususu to̱so̱ wala o mwe̱n’ekombo, be muńe̱nge̱ o bia ná mabea mabu ma wonja ma masue̱le̱ bane̱ o ebol’abu ya te̱ la dikalo. (Min. 19:17) Mabea ma wonja ma mongwane̱ o loma kalati na sue̱le̱ ebol’a dikalo o bekombo be tue we̱ni jita ba to̱ndino̱ mbale̱. Mimbu jita o bekombo ka Kongo, Madagaskar na Rwanda, bonasango ba ta bangame̱n po̱so̱ oteten a jandea mbia mabu da to̱so̱ janda Bibe̱l ye ponda iwo̱ mususedi ma musawedi mabu ma woki to̱ ma mo̱di. Tatan, tongwea na mabea ma bajita na “ná be̱se̱ ba kuse kapo̱”, bebokedi ba Yehova be masue̱le̱ ebol’a betukwedi na camane̱ la Bibe̱l o ndabo a mbia te̱ na bautu ba Bibe̱l be njai o mbad’a mudī. (Langa 2 Korinto 8:13-15.) Na ninka nde Yehova eno̱ diko̱m la ba ba mabole̱ na ba ba makuse̱.

DI SI WE̱LE̱ BISO̱ME̱NE̱ MOYO NA NINGO O “BEBOLO BA SOMBWEA LA ŃOLO”

12. Ne̱ni Abraham a lee̱le̱no̱ ná a ta a lakisane̱ Loba e?

12 Mbadi nipe̱pe̱ ńa tombwane̱ be̱ diko̱m na Yehova ńe nde ná di si we̱le̱ biso̱me̱ne̱ moyo na ningo o ńung’a nin wase, nde di bolane̱ pond’asu o wasa m’bwaṅ ma “mbale̱.” Abraham mot’a dube̱ ńa pond’a kwaṅ, a lee̱le̱ sengane̱, ese̱le̱ mundi ma m’bwaṅ ma Ur o wala ja o mino̱ko̱ o mpuli ma tombwane̱ diko̱m na Yehova. (Bon. 11:8-10) A ta nde e̱ne̱ Loba ka tongo a m’bwaṅ ma mbale̱, esibe̱ mo̱ wasa miam ma wase, nje e wusa lee̱ ka ni si malakisane̱ Loba. (Bbot. 14:22, 23) Yesu a ta a do̱lisane̱ ni ńai a dube̱, a kwalane̱ eso̱mb’a m’bwaṅ ma moto ná: “O mapula te̱ be̱ ná ke̱nge̱nge̱, ala, wandise̱ me̱se̱ o be̱nno̱. O bole mo̱ batuedi, nde o me̱nde̱ be̱ne̱ diwuta o mo̱ń; nde o ye, o bupe̱ mba.” (Mat. 19:21) Nu moto a si ta a be̱ne̱ dube̱ ka la Abraham, nde bape̱pe̱ ba lee̱le̱ Loba lakisane̱ di bam.

13. (a) Njika jome̱le̱ Paulo a bolino̱ Timoteo e? (b) O nin we̱nge̱, ne̱ni jeno̱ ná di we̱le̱ malea ma Paulo o ebolo e?

13 Timoteo a ta nde moto nu be̱n dube̱. Ombusa bele̱ Timoteo “Mot’a bila ńa bwam ńa Kristo”, Paulo a kwalisane̱ mo̱ ná: “Mwale̱ o bila to̱ mō̱ a si mombwea bebolo ba sombwea la ńolo, yete̱na a mapula do̱lisane̱ nu ńena nu kaki mo̱.” (2 Tim. 2:3, 4) We̱nge̱, bokwedi ba Yesu na buka lodun la bate̱ dikalo ba pond’a mususu, ba mabupe̱ malea ma Paulo nate̱na o dime̱ne̱ lena bete̱medi babu be madie̱le̱no̱ babo̱. O janane̱ bepuledi ba nin wase na musesako ma bato ba ńunga, bokwedi ba Yesu ba mo̱nge̱le̱ din jome̱le̱ ná: “Muno̱nge̱ ebale̱ e nde mukom a nu nu muwe̱le̱ mo̱.” (Min. 22:7) Mpuli ma Satan mwe nde ná di tombise̱ pond’asu na ngud’asu ńe̱se̱ ka bakom ba ńung’a nin was’ao. Bedomsedi bō̱ be ná be we̱le̱ biso̱ owas’a beto̱m jita la mimbu, ka janda to̱ longa milongi minde̱ne̱, sawa besukulu bende̱ne̱, janda la mitoa minde̱ne̱, name̱ne̱ pe̱ na po̱ngise̱ la maba mena ma mubisane̱; nika ńe̱se̱ ńe ná ńepe̱ biso̱ jita. Di malee̱le̱ jangwa ke̱ di wamse̱ longe̱ lasu, di wutise̱ pe̱ no̱ngo̱ la beto̱m na busise̱ la mo̱ni. Na ni mbadi, di mate̱se̱ biso̱me̱ne̱ wonja o be̱ bakom ba Loba, buka ba ńung’a nin wase.​—1 Tim. 6:10.

14. Njika pat’a bedomsedi be mweńa e? Bola byembilan.

14 Wamse̱ la longe̱ lasu di mabaise̱ ná di wase bia nje ye mweńa. Babaedi bō̱ ba ta ba be̱ne̱ sapi ni ta ni dangwa bwam. Nde ńo̱ng’abu ńa timba o ebol’a pond’a mususu e tute̱le babo̱ o jandise̱ sap’abu, kung’abu na mabe̱ne̱ mabu mape̱pe̱. Ombusa nika, bongwane̱ o longa mulopo m’ebolo o Warwik, Ńu York. Bonam bonde̱ne̱ ba kusino̱ bo ta nde ná ba boledi o Bete̱l na mun’abu ńa muto na mom’ao, ońola woki to̱ ininga pe̱ na bayedi ba mome, bena babo̱ pe̱ ba boledi o Warwik. Munańango mō̱ ńe paonia o Kolorado o Bekombo be Lati ba Amerika, a kusi ebol’a epas’a ponda o bank. Ebol’ao ya bwam e bwese̱ basango b’ebolo muńe̱nge̱, ńai ba pulino̱ bolane̱ mo̱ pond’a mususu, na musawedi mwe ngedi ilalo nje a tano̱ a be̱ne̱. Nde nika y’ebolo e wusano̱ wutise̱ ebol’ao ya dikalo e ta mo̱ mweńa, a bangi di jabea la mo̱ni munde̱ne̱. Ninka ńe nde ngus’a byembilan o muso̱ngi munde̱ne̱ ma mabea baboledi ba Yehova ba mabolano̱. Ni ńai a bedomsedi ba we̱le̱ miam ma Janea la Loba oboso be malee̱ nde mweńa ma be̱ diko̱m na Loba na mambo ma m’bwaṅ ma mudī, buka nje ńung’a nin wase ńeno̱ ná e wanea biso̱.

MABE̱NE̱ MA BO̱I TE̱

15. Njika m’bwaṅ mu mawane̱ muńe̱nge̱ munde̱ne̱ e?

15 M’bwaṅ ma nin wase mu titi ye̱ke̱i te̱ eyemban a bonam ba Loba. Yehova a manamse̱ nde ba bena be “m’bwaṅ o bebolo ba bwam.” (Langa 1 Timoteo 6:17-19.) K’eyembilan ponda Lusia * okono̱ ná Albania e be̱n ńo̱ng’a bate̱ dikalo, asumwe̱ o Italia o mbu má 1993 esibe̱ jongwane̱ to̱ diwo̱, nde a be̱ne̱ne̱ nde Yehova lakisane̱ di bo̱le̱. A ta a bia eyem’a Albania bwam, ongwane̱ 60 ma bato nate̱na o dubise̱. To̱na ne̱ni jita la baboledi ba Loba ba si mate̱no̱ dikalo o myonda mi be̱n ni ńai muto̱nde̱, to̱ nje di mabolano̱ o jongwane̱ bane̱ o so̱ na tingame̱ o nge’a longe̱, le nde biso̱ lambo la tiki o bwindea.​—Mat. 6:20.

16. (a) Nje e me̱nde̱ po̱ye̱ ńung’a we̱nge̱ ńa nin wase e? (b) Ne̱ni nje di bino̱ jombwea kie̱le̱ ni maye̱ e be̱nno̱ ngińa omo̱ń a mbad’asu ńa je̱ne̱ m’bwaṅ ma nin wase e?

16 Yesu mo̱ ná: “Yete̱na [bema ba wase be si te̱m na sim] be bo̱i te̱,” seto̱ ná ‘ponda be me̱nde̱no̱ bo̱.’ (Lukas 16:9) O min mińa misukan, jita la bank di kwedi, bekombo jita pe̱ be bo̱lo̱ne̱ diwo̱ngi labu l’ekombo. Nde o mińa mi maye̱ mambo ma me̱nde̱ nde bata be̱ bobe. Politik, ebasi, na ńunga, mongo ma was’a Satan, ba belabe̱ o ko̱. Bato̱pedi ba mudī Hesekiel na Sefania ba to̱pi oboso ba ponda ná gol na silba bena ba ta ka belongisan ba ńung’a wase bebwea ba mimbu, ba me̱nde̱ bo̱lo̱ne̱ mweńa mabu. (Hes. 7:19; Sef. 1:18) Ne̱ni di me̱nde̱no̱ senga yete̱na di po̱i o su la longe̱ lasu nde di so̱ṅtane̱ ná di ye̱use̱ m’bwaṅ ma mbale̱ o mpuli ma “m’bwaṅ mu si te̱m na sim” ma nin wase e? Di me̱nde̱ nde senga ka moto ńena nu boli ebolo longe̱ lao le̱se̱ o bwam ba ko̱te̱le̱ mo̱ni, nde e bīsabe̱ mo̱ ná mu mo̱ni mwe nde ma bobe. (Min. 18:11) E, ni ńai a m’bwaṅ e me̱nde̱ bo̱ ná bambam, ońola nika so̱ di si suba o bolane̱ mo̱ o ‘weka mako̱m’ o mo̱ń. To̱ nje di mabolano̱ o bwam ná miam ma Janea la Loba male oboso e makwese̱ nde biso̱ m’bwaṅ o mbad’a mudī.

17, 18. Nje e kombabe̱le̱ mako̱m ma Loba e?

17 Ponda Janea la Loba di me̱nde̱no̱ po̱, re̱nt na janda la milongi ba me̱nde̱ bo̱, da di me̱nde̱ be̱ wonja na njoasoa, myo̱ni ma myanga mi si me̱nde̱ pe̱ pula. Mbia ma Yehova ma wase mu me̱nde̱ bwane̱ m’bwaṅ ma wase muńe̱nge̱. Gol, silba na misanga ba me̱nde̱ nde be̱ ońola mpesa, seto̱ ońola ńunga. Bebongo be peti do̱lo̱, madale, na beye̱i ba me̱nde̱ be̱ wonja o longa milongi ma mpesa. Mako̱m ma me̱nde̱ jongwane̱ biso̱ na muńe̱nge̱, seto̱ ońola mo̱ni. Ebe̱yed’a peńa ya bolane̱ miam ma wase e me̱nde̱ no̱ngo̱ epolo.

18 Nika ńe nde dongo diwo̱ la minam minde̱ne̱ ba ba maweke̱ mako̱m o mo̱ń ba me̱nde̱no̱ kusa. Muńe̱nge̱ ma baboledi ba Yehova be o wase mu si me̱nde̱ be̱ne̱ su ponda ba me̱nde̱no̱ senga byala ba Yesu ná: “Ya, a banamsabe̱ na Tete̱, sangwa Janea di boṅsabe̱ bińo̱ nate̱na bebotedi ba wase.”​—Mat. 25:34.

^ par. 4 Yesu a si bamse̱ nga nje ba bake̱le̱no̱ muboledi e ta mbale̱. Eyal’a Grikia e tukwabe̱ ná “langwa” to̱so̱ “bake̱le̱” o Lukas 16:1 (NW), e mabola jo̱nge̱le̱ ná ba to̱po̱ne̱ nde nu muboledi lobango. Nde Yesu a soke̱ nde mo̱nge̱le̱ o nje muboledi a bolino̱ seto̱ o njo̱m a pangabe̱ lao.

^ par. 15 Myango ma longe̱ la Lusia Moussanett mi kwalabe̱ o Réveillez-vous! (Umwe̱!) ná 22 má Eso̱pe̱so̱pe̱ 2003 o map. 18-22.