Ala o mambo mena me

Ala o ebambu a mongo

O le̱le̱m o we̱lisane̱ e?

O le̱le̱m o we̱lisane̱ e?

“Bińo̱ pe̱ we̱lisane̱ nde.”​—YAK. 5:8.

MYENGE: 114, 79

1, 2. (a) Nje ye ná e tute̱le̱ biso̱ o baise̱ ná: “Njik’etum e”? (b) Ońola nje byembilan ba baboledi ba jemea ba kwaṅ beno̱ ná bembe̱ biso̱ e?

“NJIK’ETUM e?” Min myuedi nde bato̱pedi ba mudī ba jemea Yesaya na Habakuk ba baise̱no̱. (Yes. 6:11; Hab. 1:2) Ke̱ e o lule̱ Myenge 13, Kiṅe̱ David pe̱ a baise̱ mulemlem ngedi ine̱i ná: “Njik’etum e?” (Mye. 13:2, 3) Sango asu Yesu Kristo mo̱me̱ne̱ pe̱ a baise̱ min myuedi ponda a tano̱ a dingabe̱le̱ na bato ba si ta ba be̱ne̱ jemea. (Mat. 17:17) Di si be̱ so̱ mańaka ná ponda iwo̱ biso̱ pe̱ je ná di baise̱ mulemlem ma myuedi.

2 Nje ye ná e tute̱le̱ biso̱ o baise̱ ná “Njik’etum e”? Pondapo̱ pat’a si te̱me̱ la sim po̱ e wanedi biso̱ mitakisan. To̱ yen ebe je o we̱lisane̱ bodun na diboa, to̱so̱ mitaka ma longe̱ o min “mińa misukan” mena me nde “pond’a bobe.” (2 Tim. 3:1) To̱so̱ yen ebe bedangwedi ba bobe ba bato ba dinge̱le̱ biso̱ be ná be bo̱bise̱ biso̱. Nde e be̱ nin njo̱m to̱ nine̱, nika e membe̱ biso̱ o bia ná baboledi ba Yehova ba jemea ba kwaṅ pe̱ ba ta wonja o baise̱ mulemlem ma myuedi, nde ba si sabe̱ pe̱ to̱ ońola nika.

3. Nje ye ná yongwane̱ biso̱ ponda mitakisan mi mapo̱ye̱no̱ biso̱ e?

3 Nde nje ye ná yongwane̱ biso̱ yete̱na yin ńai a mitakisan i po̱yedi biso̱ e? Mokwedi Yakobo, munańango a Yesu, a ta a tutabe̱le̱ na mudī-musangi o kwalane̱ biso̱ ná: “Bińo̱ we̱lisane̱ so̱, a bonate, nate̱na o bepo̱yedi ba Sango.” (Yak. 5:7) E, biso̱ be̱se̱ jangame̱n be̱ we̱lisane̱. Nde nje ye be̱ne̱ la yen ede̱mo e mawe̱ na Loba e?

NJE YE WE̱LISANE̱ E?

4, 5. (a) Nje ye be̱ la we̱lisane̱ e? (b) Na nje mokwedi Yakobo a langisane̱no̱ we̱lisane̱ e? (Ombwa duta la bebotedi ba jokwa.)

4 Bupisane̱ Bibe̱l, we̱lisane̱ le nde epum’a mudī-musangi; bato ba benama ba titi ke̱nge̱nge̱ ba titi ná ba be̱ne̱ we̱lisane̱ o mbadi ńangame̱n esibe̱ jongwane̱ la Loba. We̱lisane̱ le nde jabea la Loba, be̱ne̱ la we̱lisane̱ pe̱ le nde nge’a boso o lee̱le̱ mo̱ ndol’asu. We̱lisane̱ le pe̱ nde mbadi po̱ di malee̱le̱no̱ bane̱ ndol’asu. Ka ni titi we̱lisane̱ ponda ye̱se̱ e mabo̱bise̱ jalatane̱ la ndolo; we̱lisane̱ di mouse̱ mo̱. (1 Kor. 13:4; Gal. 5:22) We̱lisane̱ di madangwa pe̱ mwemba na bene̱ bede̱mo bepe̱pe̱ ba mweńa ba kriste̱n. K’eyembilan, le mulatako ma batabata na titimbe̱, ni mongwane̱ biso̱ o lembe̱ mitakisan na ngiń’a mulema. (Kol. 1:11; Yak. 1:3, 4) We̱lisane̱ le pe̱ ná di be̱ taka esibe̱ timbise̱le̱ bobe ońola bobe, tingame̱ na jembame̱ e be̱ to̱ nje ye ná e po̱ye̱ biso̱. O mbat’a nika, Bibe̱l e mome̱le̱ biso̱ ná di be̱ ńai ni le̱le̱m o we̱lisane̱. Yen ebe̱yed’a we̱lisane̱ e makabe̱ o kalat’a Yakobo 5:7, 8. (Langa.)

5 Ońola nje jangame̱nno̱ be̱ ńai ni le̱le̱m o jenge̱le̱ ná Yehova a we̱le̱ bedomsedi bao o ebolo e? Yakobo a malangisane̱ bete̱medi basu na ba muse̱-mōnda. To̱na ne̱ni muse̱-mōnda a mabolano̱ ebolo na ngińa o sa mbot’ao, a si be̱n ngińa omo̱ń a mbua na wei, to̱so̱ pumea la mbota. A titi pe̱ to̱ ná a sise̱le̱ pond’a mumbwa be̱be̱. A m’emea ná angame̱n we̱lisane̱ o tombwane̱ “bepuma ba bwam ba mińangadu.” Mulemlem pe̱ nde di si be̱nno̱ ngińa omo̱ń a mambo jita o teten a ponda jeno̱ jenge̱le̱ belondisedi ba makaki ma Yehova. (Marko 13:32, 33; Bebolo 1:7) Ka muse̱-mōnda, jangame̱n nde we̱lisane̱.

6. Nje jeno̱ ná jokwa tongwea na eyembilan a muto̱ped’a mudī Mika e?

6 Bete̱medi basu we̱nge̱ be nde bowan ka ba mińa ma muto̱ped’a mudī Mika. A ta nde longe̱ pond’a janea la Kiṅ’a bobe Ahas, ponda ńai a mate̱ki ye̱se̱ i tano̱. Na mbale̱, bato ba ta ‘jangwa o bola bobe.’ (Langa Mika 7:1-3.) Mika a so̱ṅtane̱ ná a titi ná a wengisane̱ be bete̱medi. Ońola nika, nje so̱ a wusano̱ bola e? Mo̱ na biso̱ ná: “Nde mba na mombwa nde Yehova, dipita lam le nde na Loba la jongise̱ lam. Loba lam a masengane̱ mba.” (Mik. 7:7) Kana Mika, biso̱ pe̱ ‘di mombwa nde Yehova.’

7. Ońola nje e mabaisabe̱le̱no̱ biso̱ buka na jenge̱le̱ ná Yehova a londe̱ makaki mao e?

7 Di be̱n te̱ dube̱ kana la Mika, di me̱nde̱ be̱ ńai ni le̱le̱m o jenge̱le̱ Yehova. Bete̱medi basu be titi ka ba mot’a beboa ńe o jenge̱le̱ ponda a me̱nde̱no̱ bwabe̱. E nde eto̱m o jenge̱le̱, a si menge̱le̱ pe̱ to̱ bo buńa na muńe̱nge̱. Njika diwe̱ngisan na biso̱! Je ńai ni le̱le̱m o jenge̱le̱ Yehova ońolana di bi ná a me̱nde̱ londe̱ dikaki lao la bola biso̱ longe̱ la bwindea o ponda ni te̱nge̱n na ńangame̱n! Ońola nika so̱, je “titimbe̱ ńe̱se̱ na we̱lisane̱ . . . na muńe̱nge̱.” (Kol. 1:11, 12) O diwengisan, jenge̱le̱ te̱ na myobisan nikame̱ne̱ pe̱ na mińuńungu ná Yehova a titi pe̱le̱pe̱le̱ o londe̱ dikaki lao, di me̱nde̱ nde lingise̱ Loba lasu.​—Kol. 3:12.

BYEMBILAN BA BATO BA JEMEA BA LEE̱LE̱ WE̱LISANE̱

8. Nje jangame̱nno̱ jo̱nge̱le̱ ni ponda jeno̱ dutea o byembilan ba bome na bito ba jemea ba kwaṅ e?

8 Di me̱nde̱ bata be̱ ńai ni le̱le̱m o jenge̱le̱, yete̱na jo̱nge̱le̱ bome na bito ba jemea ba kwaṅ bena ba we̱lisane̱ ná Yehova a londe̱ makaki mao. (Rom. 15:4) Ni ponda jeno̱ dutea o byembilan babu, ye biso̱ bwam ná jo̱nge̱le̱ njika pond’a bwaba benge̱le̱no̱, ońola nje ba tano̱ ńai ni le̱le̱m o jenge̱le̱, na njika minam we̱lisane̱ labu di wanno̱.

Abraham a ta angame̱n jenge̱le̱ mimbu jita denge̱ miladi mao Esau na Yakob ba mayabe̱ (Ombwa mongo 9, 10)

9, 10. Nate̱na njika ponda Abraham na Sara ba tano̱ bangame̱n jenge̱le̱ Yehova e?

9 Jombweye te̱ eyembilan a Abraham na Sara. Be o muso̱ngi “ma ba bena ońola jemea na we̱lisane̱ ba masangwa makaki.” Betiledi be malangwea biso̱ ná Abraham “a ta enge̱le̱ na titimbe̱, a tombwane̱” dikaki ná Yehova a me̱nde̱ namse̱ mo̱ na to̱ndise̱ mbot’ao. (Bon. 6:12, 15) Ońola nje Abraham a tano̱ angame̱ne̱ be̱ne̱ we̱lisane̱ e? Ońolana belondisedi ba dikaki be ta bangame̱ne̱ no̱ngo̱ ponda. Male Yehova a ńo̱dino̱ na Abraham ma no̱ngi nde ngińa botea 14 má Nisan, o mbu ma 1943 B.P.A. Nika e ta nde ponda mo̱ na Sara na baboledi babu ba katino̱ mo̱pi ma Eufrat o jingea o mundi ma dikaki. Abraham enge̱le̱ so̱ 25 ma mbu ná mun’ao Isak a yabe̱ o mbu ma 1918 B.P.A., na 60 ma mbu mipe̱pe̱ denge̱ miladi mao Esau na Yakob ba mayabe̱ o mbu ma 1858 B.P.A.​—Bon. 11:9.

10 Mindi mininga Abraham a sangono̱ e? E langwabe̱ biso̱ ná: “A [Yehova] si ta a bola mo̱ [Abraham] sango oten to̱ tanga diwo̱, nde a ta a kakane̱ ná a mabola mo̱ mo̱ na mbot’ao ni mawe̱ mo̱ ombusa, niponda ke̱ a si yai to̱ muna.” (Bebolo 7:5) Ombusa 430 ma mbu Abraham a katino̱ mo̱pi ma Eufrat, nde mbot’ao e timbino̱ tumba di ta jangame̱n sangwa mundi ma dikaki.​—Bbu. 12:40-42; Gal. 3:17.

11. Ońola nje Abraham a tano̱ ńai ni le̱le̱m o jenge̱le̱ Yehova e, njika minam pe̱ a tombwane̱no̱ ombusa we̱lisane̱ lao e?

11 Abraham a ta ńai ni le̱le̱m o jenge̱le̱, ońolana we̱lisane̱ lao di ta nde di se̱mea omo̱ń a dube̱ a tano̱ a be̱ne̱ne̱ Yehova. (Langa Bonahebe̱r 11:8-12.) Abraham a ta muńe̱nge̱ o jenge̱le̱, to̱na nika a se̱nno̱ belondisedi be̱se̱ ba dikaki o mińa mao. Nde dutea te̱ muńe̱nge̱ ma Abraham o bepumbwedi o paradisi o wase. A me̱nde̱ be̱ mańaka o je̱ne̱ dongo la Bibe̱l di bolane̱ o tila myango mao mo̱me̱ne̱ na ma mbot’ao. * O̱nge̱le̱ te̱ njika muńe̱nge̱ munde̱ne̱ a me̱nde̱no̱ bwa o so̱ṅtane̱ ka nged’a boso epol’a mweńa a tano̱ a be̱ne̱ o belondisedi ba mwano ma Yehova jombwea mbot’a dikaki! Esibe̱ penda, a me̱nde̱ so̱ṅtane̱ ná we̱lisane̱ lao di ta muse̱ṅ.

12, 13. Ońola nje Yose̱f a tano̱ a be̱ne̱ ńo̱ng’a we̱lisane̱ e, njika bedangwedi ba bwam pe̱ a lee̱le̱no̱ e?

12 Yose̱f, ndilili a Abraham pe̱ a ta a le̱le̱me̱ o be̱ we̱lisane̱. Mambo ma bobe ma kweledi mo̱ tete ma ta nde mańaka. Ka lambo laboso, andisabe̱ na bonańango ka mukom ke̱ a be̱n 17 la mbu. Ombusa ponda, ba bake̱le̱ mo̱ ná a puli nangane̱ munj’a sango ń’ebolo na ngińa, na mo̱ a kwesabe̱ o beboa. (Bbot. 39:11-20; Mye. 105:17, 18) O mulopo ná a namsabe̱ ońola bedangwedi bao ba bwam, e ta nde biana e nde ko̱kisabe̱. Ombusa 13 la mbu, mambo ma wamse̱ tukwa. A busi o beboa, a te̱se̱be̱ ka mwanedi nu londe̱ baba o Egipto.​—Bbot. 41:14, 37-43; Bebolo 7:9, 10.

13 Mo̱ mika ma bobe mi timbise̱le̱ Yose̱f njongi e? A bo̱lo̱ne̱ lakisane̱ na Loba lao Yehova e? Ke̱m. Nje yongwane̱ Yose̱f o we̱lisane̱ e? Dube̱ lao a tano̱ a be̱ne̱ne̱ Yehova. O mitakisan mao me̱se̱ e̱n dia la Yehova. Maka ne̱ni nika e me̱ne̱ne̱no̱ o nje a langwedino̱ bonańango: “Lo si bwa bo̱ngo̱! Mba na buki Loba e? Ye mbale̱ ná bińo̱ lo̱nge̱le̱ bolane̱ mba bobe, nde Loba o̱nge̱le̱ o yo̱mbise̱ mo̱ o mudi ma bwam o londise̱ nje ye̱ne̱n na bwē we̱nge̱, ná longe̱ la tumba dinde̱ne̱ di sungabe̱.” (Bbot. 50:19, 20) O su la me̱se̱ Yose̱f a so̱ṅtane̱ ná we̱lisane̱ di ta muse̱ṅ.

14, 15. (a) Nje jeno̱ ná di so̱ṅtane̱ jombwea we̱lisane̱ la David e? (b) Nje yongwane̱ David o we̱lisane̱ e?

14 Kiṅe̱ David pe̱ a taki jita ońola mika ma bobe. To̱na ne̱ni a tano̱ o̱kisabe̱ na Yehova o mimbu misadi ná a timbe Kiṅ’a Israel, David a ta angame̱n jenge̱le̱ 15 la mbu denge̱ a mate̱se̱be̱ Kiṅe̱ omo̱ń a tumba lao mo̱me̱ne̱. (2 Sam. 2:3, 4) O dongo diwo̱ la ni pambo a ponda, Kiṅe̱ Saul nu si ta jemea a wasi o bwa mo̱. * Nika e boli ná David a be̱ nde ńa mbumwa, ponda iwo̱ o mwe̱n’ekombo, ponda ipe̱pe̱ pe̱ o milomba o eyaṅ. To̱ ombusa kwed’a Saul o bila, David a ta te̱ nde angame̱n jenge̱le̱ be̱be̱ na mbu samba mipe̱pe̱, denge̱ a mate̱se̱be̱ kiṅ’a tumba la Israel le̱se̱.​—2 Sam. 5:4, 5.

15 Ońola nje David a tano̱ a le̱le̱me̱ o we̱lisane̱ e? A mabola biso̱ jalabe̱ o mwenge a baise̱no̱ myuedi ngedi ine̱i ná: “Njik’etum e?” Mo̱ ná: “Mba na malakisane̱ nde nded’ango̱, mulema mam mu masombise̱ ońola jongwane̱ lo̱ngo̱. Na malo̱ngea Yehova, ebanja a boledi mba bwam!” (Mye. 13:5, 6) David a ta a lakisane̱ nded’a Yehova. A ta enge̱le̱ jongise̱ na muńe̱nge̱, a dutea pe̱ ne̱ni Yehova a namse̱no̱ mo̱. E, David a so̱ṅtane̱ ná we̱lisane̱ di ta muse̱ṅ.

O nje e mombweye̱ be̱ la we̱lisane̱, Yehova a si mengane̱ biso̱ ná di bole lambo lena mo̱me̱ne̱ a titino̱ be̱be̱ o bola

16, 17. Ne̱ni Yehova na Yesu ba lee̱le̱no̱ mpete̱ m’eyembilan a we̱lisane̱ e?

16 O nje e mombweye̱ be̱ la we̱lisane̱, Yehova a si mengane̱ biso̱ ná di bole lambo lena mo̱me̱ne̱ a titino̱ be̱be̱ o bola. A lee̱le̱ mpete̱ m’eyembilan a we̱lisane̱. (Langa 2 Petro 3:9.) Yehova e o we̱lisane̱ lokoli la mimbu ná pamo ni botedi o mōnda ma Ede̱n e bo̱ esibe̱ penda to̱ po̱. A “menge̱le̱” a “pite̱” pe̱ ponda ńena dina lao di me̱nde̱no̱ sangisabe̱ ńai ni londi mbom. Nika e me̱nde̱ wana minam minde̱ne̱ ońola ba ba “pite̱ na mo̱.”​—Yes. 30:18.

17 Yesu pe̱ a ta a le̱le̱me̱ o we̱lisane̱. To̱na ne̱ni a lee̱le̱no̱ tingame̱ o nin wase̱, a bake̱ pe̱ bowe̱n ba diko̱ti o mbu ma 33 P.A., enge̱le̱ nate̱na mbu ma 1914 denge̱ a mabotea janea. (Bebolo 2:33-35; Bon. 10:12, 13) Nate̱na o su la Janea lao la Ikol’a mbu nde basingedi bao be̱se̱ ba me̱nde̱no̱ ńamsabe̱ ná bambam. (1 Kor. 15:25) Nik’e me̱nde̱ be̱ we̱lisane̱ la pond’a bwaba, nde je ná di be̱ mbaki ná di we̱lisane̱ di me̱nde̱ be̱ muse̱ṅ.

NJE E ME̱NDE̱ JONGWANE̱ BISO̱ E?

18, 19. Nje e me̱nde̱ jongwane̱ biso̱ o be̱ ńai ni le̱le̱m o we̱lisane̱ e?

18 Esibe̱ penda, mō̱ ńasu te̱ angame̱n be̱ ńai ni le̱le̱m o we̱lisane̱. Nde nje e me̱nde̱ jongwane̱ biso̱ o bola nika e? Di kane̱ ná Loba a bole biso̱ mudī mao. O̱nge̱le̱ ná we̱lisane̱ le nde tongo diwo̱ la epum’a mudī. (Efe. 3:16; 6:18; 1 Tes. 5:17-19) So̱so̱me̱ye̱ Yehova ná ongwane̱ wa o tika be̱ we̱lisane̱.

19 O̱nge̱le̱ pe̱ nje yongwane̱ Abraham, Yose̱f, na David o jenge̱le̱ belondisedi ba makaki ma Yehova. Lambo longwane̱ babo̱ di ta nde dube̱ na lakisane̱ ba tano̱ ba be̱ne̱ne̱ Yehova, na nje a boledino̱ babo̱. Ba si ta ba soke̱ mo̱nge̱le̱ mabu buka te̱ omo̱ń a babo̱me̱ne̱ na bepuledi babu. Jombwedi te̱ ne̱ni mambo ma tombedino̱ babo̱, nika e me̱nde̱ pe̱ tute̱le̱ biso̱ ná di lee̱le̱ ebe̱yed’a we̱lisane̱.

20. Nje yangame̱n be̱ ka bedomsedi basu e?

20 Ońola nika, to̱ e be̱ nde ná di be̱n mitakisan, di no̱nge bedomsedi ba be̱ we̱lisane̱. E, ponda iwo̱ di me̱nde̱ te̱ misea ná, “A Sango nate̱na njika ponda e?” (Yes. 6:11) Nde na ngiń’a mudī-musangi ma Loba, mō̱ ńasu te̱ a mano̱ngo̱ bedomsedi o timbise̱le̱ byala ba Yeremia ná: “Yehova nde e lam dongo . . . O nika na mapite̱ na mo̱.”​—Mad. 3:21, 24.

^ par. 11 Be̱be̱ na 15 ba bepasi ba kalat’a Bebotedi be nde ońola myango ma Abraham. O mbat’a nika, batiledi ba Betiledi ba Grikia ba Kriste̱n ba mato̱pea ońol’ao buka 70 ma ngedi.

^ par. 14 To̱na ne̱ni Yehova a sumono̱ Saul ombusa mo̱ janea mbu miba, ese̱le̱ mo̱ ná aneye pe̱te̱ 38 ma mbu, nate̱na kwed’ao.​—1 Sam. 13:1; Bebolo 13:21.