1., 2. a) Zakaj se morda sprašujemo »Kako dolgo«? b) Zakaj nas lahko spodbudijo zgledi zvestih služabnikov iz preteklosti?

»KAKO dolgo?« To vprašanje sta postavila zvesta preroka Izaija in Habakuk. (Iza. 6:11; Hab. 1:2) Ko je kralj David spesnil 13. psalm, je štirikrat enako vprašal: »Kako dolgo?« (Ps. 13:1, 2) Celo naš Gospod Jezus Kristus je postavil to vprašanje, ko je videl, kako malo vere imajo tisti, ki so ga obkrožali. (Mat. 17:17) Zato ne bi smeli biti presenečeni, če se kdaj tudi sami enako sprašujemo.

² Zakaj se morda sprašujemo »Kako dolgo«? Morda moramo prenašati kako krivico. Mogoče se spoprijemamo s starostjo in boleznijo ali s pritiski, ki jih doživljamo v teh »kritičnih časih«, v katerih je zelo »težko živeti«. (2. Tim. 3:1) Ali pa nas morda utrujajo napačna stališča tistih, ki so okoli nas. Naj bo vzrok takšen ali drugačen, spodbudno je vedeti, da so Jehovovi zvesti služabniki iz preteklosti brez zadržkov postavljali enako vprašanje, ki morda teži tudi nas, in jih za to ni nihče obsojal.

3. Kaj nam lahko pomaga, ko se znajdemo v težkih okoliščinah?

 ³ Toda kaj nam lahko pomaga, ko se znajdemo v takih težkih okoliščinah? Učenec Jakob, Jezusov polbrat, je po navdihnjenju napisal: »Bratje, potrpite do Gospodove navzočnosti.« (Jak. 5:7) Da, vsi moramo potrpeti oziroma razvijati potrpežljivost. Vendar kaj vse zajema ta bogovšečna lastnost?

4., 5. a) Kaj vse pomeni biti potrpežljiv? b) Kako je učenec Jakob ponazoril en vidik potrpežljivosti? (Glej sliko pri naslovu.)

⁴ Sveto pismo pravi, da je potrpežljivost plod svetega duha. Brez Božje pomoči bi kot nepopolni ljudje v zelo hudih okoliščinah težko ostali potrpežljivi. Potrpežljivost je Božji dar, in s tem da smo potrpežljivi, na pomemben način kažemo, da imamo radi Boga. S potrpežljivostjo tudi kažemo, da imamo radi druge. Človek, ki je nenehno nepotrpežljiv, slabi vezi ljubezni, medtem ko jih potrpežljivi krepi. (1. Kor. 13:4; Gal. 5:22) Potrpežljivost zajema številne druge pomembne krščanske lastnosti. Tesno je na primer povezana z zdržljivostjo, ki nam pomaga prenašati težke okoliščine in obenem ostati pozitivni. (Kol. 1:11; Jak. 1:3, 4) Če trpimo, nam bo potrpežljivost pomagala, da se ne bomo želeli maščevati ter da bomo ostali utrjeni in neomajni ne glede na to, kaj se nam morda zgodi. Poleg tega nas Sveto pismo spodbuja, naj bomo pripravljeni čakati. Ta vidik potrpežljivosti je poudarjen v Jakobu 5:7, 8. (Beri.)

⁵ Zakaj moramo biti pripravljeni čakati na Jehova, da ukrepa? Jakob naše okoliščine primerja s kmetovimi. Čeprav kmet pridno poseje seme, nima nadzora nad vremenom ali nad rastjo posejanega. Ne more pospešiti časa. Sprijazni se s tem, da mora potrpežljivo čakati na »dragoceni pridelek zemlje«. Podobno obstajajo številni dejavniki, na katere ne moremo vplivati, medtem ko čakamo na izpolnitev Jehovovih obljub. (Mar. 13:32, 33; Apd. 1:7) Tako kot kmet moramo potrpežljivo čakati.

6. Kaj se lahko naučimo iz zgleda preroka Miha?

⁶ Današnje razmere so podobne tistim v dneh preroka Miha. Ta je živel med vladanjem hudobnega kralja Ahaza, ko je bila močno razširjena vsakovrstna pokvarjenost. Pravzaprav so se ljudje gnali za hudobijo, da bi jo dobro izvedli. (Beri Miha 7:1–3.) Miha se je zavedal, da sam ne bo mogel spremeniti teh razmer. Kaj pa je lahko naredil? Takole je rekel: »Jaz pa bom opazoval, kdaj bo Jehova prišel. Potrpežljivo bom čakal Boga svoje rešitve. Moj Bog me bo uslišal.« (Miha 7:7) Tako kot Miha moramo tudi mi potrpežljivo čakati.

7. Zakaj se od nas zahteva več, kot da samo čakamo na Jehova, da izpolni svoje obljube?

⁷ Če imamo takšno vero kakor Miha, bomo pripravljeni čakati na Jehova. Naše razmere niso podobne razmeram zapornika, ki v svoji celici čaka na usmrtitev. Ta je prisiljen čakati in se ne veseli tega, kar se bo zgodilo. Z nami je povsem drugače! Mi smo pripravljeni rade volje čakati na Jehova, saj vemo, da bo izpolnil svojo obljubo in nam dal večno življenje ob ravno pravem času, ob najboljšem času! Zato smo  »potrpežljivi z veseljem«. (Kol. 1:11, 12) Po drugi strani pa Jehovu ne bi bilo všeč, če bi se med čakanjem pritoževali in godrnjali, češ da ne ukrepa dovolj hitro. (Kol. 3:12)

8. Na kaj naj bi bili pozorni, ko poglobljeno premišljujemo o zgledih zvestih moških in žensk iz davnine?

⁸ Lažje bomo pripravljeni čakati, če se bomo spominjali zvestih moških in žensk iz davnine, ki so potrpežljivo čakali na Jehova, da izpolni svoje obljube. (Rim. 15:4) Ko poglobljeno premišljujemo o njihovih zgledih, je dobro, da smo pozorni na to, kako dolgo so morali čakati, zakaj so bili pripravljeni čakati in kako so bili zaradi potrpežljivosti blagoslovljeni.

9., 10. Kako dolgo sta morala Abraham in Sara čakati na Jehova?

⁹ Razmislimo o zgledu Abrahama in Sare. Omenjena sta med tistimi, »ki so zaradi vere in potrpežljivosti podedovali obljube«. Sveto pismo nam pove, da »je Abraham, potem ko je potrpežljivo čakal«, prejel obljubo, da ga bo Jehova blagoslovil in pomnožil njegovo potomstvo. (Heb. 6:12, 15) Zakaj je moral biti Abraham potrpežljiv? Enostavno rečeno zato, ker je bil za izpolnitev obljube potreben čas. Zaveza, ki jo je Jehova sklenil z Abrahamom, je začela veljati 14. nisana 1943 pr. n. št. Takrat sta Abraham in Sara s svojimi domačimi prečkala Evfrat in stopila v Obljubljeno deželo. Abraham je nato moral čakati 25 let, preden se mu je leta 1918 pr. n. št. rodil sin Izak, in nato še 60 let, preden  sta se leta 1858 pr. n. št. rodila njegova vnuka Ezav in Jakob. (Heb. 11:9)

¹⁰ Koliko dežele je Abraham podedoval? Beremo, da Jehova Abrahamu »v njej ni dal niti za ped dedne posesti. Obljubil pa mu je, da mu jo bo dal v last in za njim njegovemu semenu, čeprav Abraham takrat sploh še ni imel otrok.« (Apd. 7:5) Šele 430 let za tem, ko je Abraham prečkal Evfrat, so bili njegovi potomci organizirani v narod, ki naj bi zavzel Obljubljeno deželo. (2. Mojz. 12:40–42; Gal. 3:17)

11. Zakaj je bil Abraham pripravljen čakati na Jehova in kako bo blagoslovljen zaradi svoje potrpežljivosti?

¹¹ Abraham je bil pripravljen čakati, saj je njegova potrpežljivost temeljila na veri v Jehova. (Beri Hebrejcem 11:8–12.) Z veseljem je čakal, čeprav v času svojega življenja ni videl, kako se je obljuba v celoti izpolnila. Toda predstavljaj si njegovo veselje, ko bo na rajski zemlji obujen od mrtvih. Presenečen bo, koliko je bilo v Svetem pismu napisano o njegovi zgodbi in zgodbi njegovih potomcev. * Pomisli, kako navdušen bo, ko bo prvič razumel, kakšno pomembno vlogo je imel pri izpolnitvi Jehovovega namena v povezavi z obljubljenim semenom! Gotovo bo prepričan, da je bilo vredno čakati tako dolgo.

12., 13. Zakaj je Jožef moral biti potrpežljiv in kakšen pogled je imel?

¹² Tudi Abrahamov pravnuk Jožef je pokazal, da je pripravljen potrpežljivo čakati. Bil je žrtev nezaslišanih krivic. Ko mu je bilo 17 let, so ga bratje prodali v sužnost. Nato je bil po krivem obtožen, da je skušal posiliti gospodarjevo ženo, in tako je končal v ječi, vklenjen v železne okove. (1. Mojz. 39:11–20; Ps. 105:17, 18) Videti je bilo, kakor da je za svoja pravična dejanja prej kaznovan kakor pa blagoslovljen. Toda po 13 letih se je vse hitro spremenilo. Izpuščen je bil iz ječe in povišan na položaj drugega najvplivnejšega človeka v Egiptu. (1. Mojz. 41:14, 37–43; Apd. 7:9, 10)

¹³ Ali je Jožef zaradi krivic postal zagrenjen? Ali je izgubil zaupanje v svojega Boga Jehova? Ne, ni. Kaj je Jožefu pomagalo potrpežljivo čakati? Njegova vera v Jehova. V vsem je videl Jehovovo roko. Bodi pozoren, kako je to razvidno iz tega, kar je rekel svojim bratom: »Ne bojte se! Sem mar jaz namesto Boga? Vi ste mi res hoteli povzročiti hudo. Toda Bog je to obrnil v dobro, da naredi to, kar se vidi danes: da ohrani pri življenju mnogo ljudi.« (1. Mojz. 50:19, 20) Jožef je nazadnje dojel, da je bilo vredno čakati.

14., 15. a) Zakaj je Davidova potrpežljivost tako izjemna? b) Kaj je Davidu pomagalo potrpežljivo čakati?

¹⁴ Veliko krivic je doživel tudi kralj David. Ko je bil še fant, ga je Jehova pomazilil za bodočega Izraelovega kralja. Toda David je moral čakati kakih 15 let, preden je kot kralj zavladal nad svojim rodom. (2. Sam. 2:3, 4) Določen del tega obdobja ga je nezvesti kralj Savel preganjal in skušal ubiti. * Zato je David moral živeti kot begunec. Včasih se je zatekel v drugo deželo, včasih pa v votline v pustinji. David je tudi po tem, ko  je Savel nazadnje umrl v bitki, čakal še približno sedem let, preden je zakraljeval nad celotnim izraelskim narodom. (2. Sam. 5:4, 5)

¹⁵ Zakaj je bil David pripravljen potrpežljivo čakati? Na to nam odgovarja v istem psalmu, v katerem štirikrat sprašuje: »Kako dolgo?« Takole pravi: »Jaz pa zaupam v tvojo srčno dobrotljivost. Naj se moje srce veseli v rešitvi, ki jo daješ. Pel bom Jehovu, ker je dober z menoj.« (Ps. 13:5, 6) David je zaupal v Jehovovo srčno dobrotljivost. Z veseljem je pričakoval rešitev in razmišljal, kako vse je bil Jehova dober z njim. David je bil prepričan, da je vredno čakati.

16., 17. Kako sta Bog Jehova in Jezus Kristus odlična zgleda glede tega, kaj pomeni biti pripravljen čakati?

¹⁶ Jehova glede potrpežljivosti od nas ne pričakuje, da bi delali kaj, česar sam ne bi bil pripravljen delati. Je največji zgled nekoga, ki je pripravljen čakati. (Beri 2. Petrovo 3:9.) Potrpežljivo čaka že tisoče let, da se bodo povsem rešila moralna vprašanja, ki so bila zastavljena v edenskem vrtu. Čaka na čas, ko bo njegovo ime popolnoma posvečeno. Vsem, »ki ga čakajo«, bo to prineslo nepopisne blagoslove. (Iza. 30:18)

¹⁷ Tudi Jezus je pripravljen čakati. Čeprav je že leta 33 n. št. na zemlji prestal preizkus značajnosti in je nato predstavil vrednost svoje odkupne žrtve, je moral čakati vse do leta 1914, da je pričel vladati. (Apd. 2:33–35; Heb. 10:12, 13) Poleg tega bodo vsi Jezusovi sovražniki povsem uničeni šele ob koncu njegovega tisočletnega kraljevanja. (1. Kor. 15:25) To je dolga doba za čakanje, toda lahko smo prepričani, da bo vredno čakati.

18., 19. Kaj nam bo pomagalo, da bomo pripravljeni potrpežljivo čakati?

¹⁸ Vsekakor bi torej moral biti vsak izmed nas pripravljen čakati in biti potrpežljiv. Toda kaj nam bo pri tem pomagalo? Molitev za Božjega duha. Spomni se, da je potrpežljivost lastnost sadu duha. (Efež. 3:16; 6:18; 1. Tes. 5:17–19) Prosi Jehova, naj ti pomaga potrpežljivo zdržati.

¹⁹ Spomni se tudi, kaj je pomagalo Abrahamu, Jožefu in Davidu, da so potrpežljivo čakali na izpolnitev Jehovovih obljub. To je bila njihova vera in zaupanje v Jehova. Niso se osredotočali samo nase in na lastno udobje. Če razmišljamo o tem, kako dobro so se stvari zanje iztekle, nam je to v spodbudo, da smo tudi sami pripravljeni čakati.

20. Kaj naj bi bili odločeni?

²⁰ Zato smo kljub preizkušnjam odločeni potrpežljivo čakati. Res, včasih morda vpijemo: »Kako dolgo še, Jehova?« (Iza. 6:11) Toda z močjo, ki nam jo vliva Božji sveti duh, smo odločeni govoriti kakor Jeremija: »Jehova je moj delež, [. . .] zato ga bom potrpežljivo čakal.« (Žal. 3:21, 24)