1, 2. (a) Ka nyi ia na ve se fatyô u pinen ser: “Zan zan hanma iyange je,” shin “ka nan je” gayô “shi nan je”? (b) Se fatyô u zuan a ishimataver sha ikyav i mba civir Yehova sha mimi mba sha ayange a tsuaa la ve ver la sha ci u nyi?

PROFETI u jighjigh Yesaia yange pine Yehova ér, “zan zan hanma iyange je”? Shi profeti u jighjigh ugen Habaku kpa pine Yehova ér, “ka nan je”? (Yes. 6:11; Hab. 1:2) Shighe u Tor Davidi lu ngeren Pasalmi 13 la, un di kpa pine Yehova kwa inyiin ér: “Shi nan je”? (Ps. 13, 1, 2) Ter wase Yesu Kristu je kpa, yange pine imba mpin ne shighe u mba ve lu a na imôngo la, tese sha ieren ve ér ve ban a jighjigh yô. (Mat. 17:17) Nahan yô, aluer se pine imba mpin ne ashighe agen kpa, i de kpiligh se iyol ga.

² Ka nyi ia na ve se fatyô u pinen ser, “zan zan hanma iyange je” shin “ka nan je” gayô “shi nan je”? Alaghga tsô, i er kwagh a vese sha mimi ga. Shin adooga se mba wan ishima a iyolbeen man angev gayô mbamtaver mba ve lu ken “ayange a masejime” a “ashighe a ican” ne la. (2 Tim. 3:1) Shin alaghga aeren a shami ga a mba se lun vea ve imôngo la nga nan se iyolkpen. Aluer ka nyi je kpa, se zua a ishimataver kpishi u fan er mba civir Yehova sha mimi mba sha ayange a tsuaa la, yange ve pine mpin u alaghga una  va se ken ishima la, kpa Yehova na ve ibo ga yô!

3. Shighe u se tagher a mbamtaver yô, ka nyi ia fatyô u wasen se?

³ Nahan kpa, shighe u se tagher a mbamtaver mbara yô, ka nyi ia fatyô u wasen se? Icighan jijingi yange mgbegha orhenen Yakobu u lu anmgbian u Yesu u sha ngô la kaa a vese wener: “Anmgbianev, wa nen ishima zan zan m-ande u Ter.” (Yak. 5:7) Sha mimi yô, gba u se cii se lu a ishimawan. Kpa ka nyi i lu ishimawan, man se er nan ve se lu a ieren nee?

4, 5. (a) Ka nyi i lu ishimawana, man se fatyô u wan ishima nena? (b) Orhenen Yakobu pase kwagh u a lu ishimawan la nena? (Nenge foto u a lu sha mhii u ngeren ne la.)

⁴ Sha kwagh u Bibilo i er yô, ka icighan jijingi ngu a na ve or lu a ishimawan ye, sha ci u a iwasen i Aôndo shio yô, uumace mba ve yen ne vea fatyô u lun a ishimawan i i gbe u vea lu a mi la ga. Ishimawan ka iyua i Aôndo a ne se yô, shi ishimawan ka gbenda u vesen u ka se tese Aôndo ser a doo se ishima yô. Shi ishimawan ka gbenda u ka se tese mbagenev dooshima yô. Ka sea waan ishima ga yô, dooshima u a lu hen atô wase a mbagenev la a ndôhôr. (1 Kor. 13:4; Gal. 5:22) Ishimawan wa aeren agen a hange hange a i gbe u Mbakristu vea lu mi la kpa ker. Ikyav i tesen yô, ishimawan gba zua a ishimataver kangenaa, sha ci u ishimataver ka i wase se se wa ishima shighe u se nyer ken mbamlu mba taver la, shi se za hemen u lun a mnenge u vough kpaa. (Kol. 1:11; Yak. 1:3, 4) Shi ka a naan se ican kpa, ishimawan i wase se se or iyev ga, kpa se tile her dông, se za hemen u civir Yehova sha mimi, aluer se tagher a nyi je kpaa. Kwagh ugen yô, Bibilo taver se ishima ér se lu a ieren i keghen la. Ka kwagh u hange hange u se hen ken Yakobu 5:7, 8 je ne. (Ôr.)

⁵ Gba u se keghen Yehova sha ci u nyi? Yakobu tôô mlu wase kar sha kwagh u orsule. Er orsule ka nan er tom kpoghuloo sha u lôôn iyiav nahan kpa, nan ngu a tahav mbu nôôn ura shin tan oo sha u mbi vese ga. Shi nana fatyô u kôvor a shighe u i lu u una kar cii man iyiav mbira mbia kuma u sundan la ga. Kpa orsule la ka nan wa ishima nan kegh “iyiagh ki taregh ki injaagh” la. Kape se kpa kwagh wase a lu vough je la. Er se lu keghen mkur u uityendezwa mba Yehova ne, akaa nga kpishi a se lu a tahav sha mi ga yô. (Mar. 13:32, 33; Aer. 1:7) Gba u se wa ishima se keghen, er orsule la nahan.

6. Se fatyô u henen nyi ken ikyav i profeti Mika laa?

⁶ Akaa a se lu tagher a mi nyian ne kaha a akaa a sha ayange a profeti Mika la ga. Mika yange lu uma sha ayange Tor Ahashi, u lu iferor la, man lu shighe u ior eren hanma inja i dang cii yô. Jighilii yô, ior mbara yange ve “eren kwagh u ifer a ishima i môm.” (Ôr Mika 7:1-3.) Mika yange fa ér una fatyô u geman akaa ne iyol na ga. Nahan lu nyi fatyô u erene? A kaa a vese ér: “Mo yô, me ver ashe hen TER, me kegh Aôndo u myom wam; Aôndo wam kpaa Una ungwam.” (Mika 7:7) Se kpa gba u se lu a ieren i ‘keghen’ la, er Mika nahan.

7. Gba u se er kwagh a hemba di u keghen tseegh tsô ser Yehova a kure uityendezwa nav mbara sha ci u nyi?

⁷ Aluer se mba a jighjigh u nan er Mika nahan yô, se kegh iyol u wan ishima keghen Yehova. Kwagh wase ngu er or u i wuhu nan ken purusu, nan lu keghen iyange i a wua nan la ga. I kighir nan nan ngu keghen iyange i a wua nan la, kpa nan gema nan ngu veren ashe a iyange shon ga. Kwagh wase yô, ngu nahan ga! Se tese ser se mba keghen Yehova sha ci u se fa ser una kure ityendezwa i a er ér una na se uma u tsôron sha shighe u injaa u a ver la vough! Sha nahan yô, se mba ‘taver ishima shi se mba wan ishima saan saan.’ (Kol. 1:11, 12) Aluer se mba keghen, kpa se gema se mba gban ahon shin unun shin ikyer ser Yehova ngu eren kwagh fele fele ga yô, a doo Aôndo wase ga.—Kol. 3:12.

8. Zum u se lu gbidyen kwar sha ikyav i nomso man kasev mba jighjigh mba sha ayange a tsuaa ve ver la yô, ka nyi i gbe u se umburu?

⁸ Aluer se umbur kwagh u nomso man kasev mba jighjigh mba sha ayange a tsuaa, mba ve wa ishima ve kegh Yehova sha u a kure uityendezwa nav la yô, a hemba lun se ican ga u keghen. (Rom. 15:4) Zum u se lu gbidyen kwar sha ikyav ve la yô, doo u se umbur shighe gôgônan u yange i gba u ve kegh la, man er hii ve ve lumun u keghen la, kua averen a ve zua a mi sha ishimawan ve la kpaa.

9, 10. Yange gba u Aberaham man Sara vea kegh Yehova a kuma shighe nena?

⁹ Nenge ase kwagh u Aberaham man Sara ne. Aberaham man Sara kpa mba môm ken ior ‘mba ve ye dyako u uityendezwa sha jighjigh u nan man sha ishima i wan kpaa’ yô. Ruamabera kaa a vese ér Aberaham yange “wa ishima gbang,” maa ngohol ityendezwa i Yehova er a na ér una ver un shi una na tsombor na ua hingir ikyurior i vesen la. (Heb. 6:12, 15) Yange gba u Aberaham una wa ishima sha ci u nyi? U tan a ta aningir ga yô, lu u shighe a kar cii man ityendezwa la ia kure sha mi ye. Ikyur i Yehova ya a Aberaham la yange i hii u eren tom sha iyange i Nisan 14, shighe u shi anyom 1943 cii man Yesu una va la. Lu shighe ne Aberaham man Sara vea tsombor ve cii ve per ifi u Uferati, maa ve nyôr ken Tar u Ityendezwa la ye. Mba nyer ken tar la cii yô, Aberaham kegh anyom 25 cii ve i va mar wan na Isaka shighe u shi anyom 1918 cii man Yesu una va la, shi kegh anyom 60 cii ve i va mar Isou man Yakob, mba ve lu ônov mba wan na, shighe u shi anyom 1858 cii man Yesu una va la.—Heb. 11:9.

¹⁰ Aberaham yange ya dyako u tar la kehe kuma nena? Bibilo kaa ér: “[Yehova] na un  [Aberaham] ma dyako ken u ga, shin iaven i nguhar i môm tsô kpaa ga; kpa A tôndo zwa ér Una na un u u̱ hingir kwagh na kua u tsombor na ken ijime na kpaa, er lu a lu a wan ga je.” (Aer. 7:5) Aberaham yange per ifi u Uferati, anyom kar kuma 430 cii ve, i kohol tsombor na cii hingir ikyurior, i ia ya dyako u tar la ye.—Eks. 12:40-42; Gal. 3:17.

11. Aberaham yange lumun u keghen Yehova sha ci u nyi, man una va zua a averen a nyi sha ken ishimawan na laa?

¹¹ Aberaham yange lumun u keghen sha ci u ishimawan na har sha jighjigh u na Yehova la. (Ôr Mbaheberu 11:8-12.) Er Aberaham nenge mkur u ityendezwa la cii sha ayange a uma na ga nahan kpa, saan un iyol u keghen. Kpa nenge ase er a va saan Aberaham iyol tsung shighe u a nder un, una hide a lu uma ken paradiso shin tar la sha wono! A kpiligh un iyol u nengen er yange i nger kwagh u uma na man u tsombor na ajiir kpishi ken Bibilo yô. * Nenge imba er a va doo un tsung u kaven sha kwa u hiihii, er yange er tom u hange hange u wasen sha er awashima u Yehova sha kwagh u vor u ityendezwa la a kure vough yô! Aberaham una nenge er mkegh u kegh shighe gôgônan la lu gbilinkwagh ga je, ka u henen a hen ga.

12, 13. Yange gba u Yosev una lu a ishimawan sha ci u nyi, man tese ieren i injaa i nyi?

¹² Yosev, u lu wan u wan u wan u Aberaham la kpa yange tese ér un lumun u keghen. Yange i er kwagh a Yosev sha gbenda u vihin tsung acin imôngo. Hiihii yô, anngôôv nav tee un ken kpan shighe u lu nôngon u ivin anyom 17 la. Maa i va wa un aie iyol ér a nôngo ér una kighir kwase u orvesen na una yav a mi, nahan i wa un agbe i za wuhe un ken purusu. (Gen. 39:11-20; Ps. 105:17, 18) Er aeren a na lu a perapera nahan kpa, lu inja er zua a iveren sha mi ga, lu mtsaha nahan. Kpa anyom 13 nga kar yô, hanma kwagh kôr gema fese. Yange i dugh un ken purusu kera, maa i za ver un sha iantom i vesen ken Igipiti, hingir or u cirin ken Farao.—Gen. 41:14, 37-43; Aer. 7:9, 10.

¹³ Ishima yange i vihi Yosev sha ci u i er un akaa a vihin yumu? Yange kera lu a vangertiôr ken Yehova Aôndo gaa? Ei. Lu nyi i wase Yosev ve wa ishima, lu keghene? Lu jighjigh u na Yehova la wase un ye. Yange nenge a uwegh ku Yehova sha akaa a lu zan hemen la. Nenge ase er pase kwagh ne ken mkaanem ma ôr a anngôôv nav la yô, ér: “De cie nen ga, mo m hingir Aôndo shinii? Ne yô, kape yange ne wa ishima a mo bogh je la, kpa Aôndo yô, lu a awashima u dedoo sha kwagh la, sha u Una yima ior kpishi er i lu nyian nahan.” (Gen. 50:19, 20) Sha mimi yô, Yosev kav er mkegh u lu keghen la lu gbilinkwagh ga yô.

14, 15. (a) Ka nyi i dugh tseer tseer sha kwagh u ishimawan i Davidi laa? (b) Ka nyi yange i wase Davidi ve wa ishima lu keghene?

¹⁴ Tor Davidi kpa yange i er un akaa a vihin kpishi. Er Yehova tsua Davidi iyev je ér a va tema tor sha Iserael ken hemen nahan kpa, yange kegh er anyom 15 nahan cii ve, i va na un tor, hemen ipaven na ye. (2 Sam. 2:3, 4) Hen shighe u Davidi lu keghen ne, Tor Saulu u kera lu civir Yehova sha mimi ga la, lu keren Davidi a ku. * Kwagh ne na yô, Davidi hingir orazendeazende, u ashighe agen a yevese a yem tar ugen shin a za yer ken ubar ken taaikyôngo yô. Shighe u i wua Saulu ken uitya la je kpa, Davidi kegh nôngo u kuman er anyom ataankarahar nahan cii ve, va mase teman tor sha ikyurior i Iserael cii ye.—2 Sam. 5:4, 5.

 ¹⁵ Davidi yange lumun u wan ishima, keghen sha ci u nyi? A na se mlumun sha mpin ne ken pasalmi shon môm u a pin acin anyiin ker ér: “Shi nan je” la. Ka kwagh u a ôr je ne: “Kpa mo yô, m suur sha erdoo Wou; ishima yam ia ember myom Wou. Me wa icam i wuese TER, gadia A er a mo doo kpishi je.” (Ps. 13:5, 6) Davidi yange suur sha erdoo u Yehova. Davidi lu keghen myom na saan saan, shi hen sha gbenda u Yehova er kwagh a na doo yum la. Sha mimi yô, Davidi nenge ér mkegh u un lu keghen la a lu gbilinkwagh ga.

16, 17. Yehova Aôndo man Yesu Kristu cii ve ver ikyav i doon tsung sha kwagh u keghen la nena?

¹⁶ Sha kwagh u ishimawan la yô, Yehova ver ishima ér se er kwagh u un iyol na un kegh iyol u eren ga la ze. A ver ikyav i hemban cii i lumun u keghen la. (Ôr 2 Peteru 3:9.) Yehova wa ishima kegh anyom udubu imôngo sha er ikyaa i yange i due ken sule u Eden ér ngu eren kwagh a uumace sha mimi ga la, i va kure vough a akperan sha mi shio yô. A wa ishima ngu “keghen” shighe u a tsegha iti na sha hanma gbenda cii la. Kwagh ne una va “mba ve keghen Un la” a averen a doon tsung.—Yes. 30:18.

¹⁷ Yesu kpa za hemen u keghen. Er yange pase ikyaren i i ta un sha kwagh u zan hemen u civir Yehova sha mimi shin tar ne, shi za na Yehova naagh ku ku kuma u una paa uumace a mi la ken inyom i 33 nahan kpa, kegh zan zan inyom i 1914 la cii ve hii u hemen ye. (Aer. 2:33-35; Heb. 10:12, 13) Shi saa shighe u Hemen u Anyom Dubu u Yesu la, ua va bee cii ve a tim mbaihyomov nav cii ye. (1 Kor. 15:25) Shighe u keghen ne una lihe tsô, kpa se fatyô u lun a vangertiôr ser shighe u keghen ne una lu gbilinkwagh ga.

18, 19. Ka nyi ia wase se ve se lumun u wan ishima keghene?

¹⁸ Sha nahan yô, gba u hanma wase nana lumun u tesen ér nan ngu a ieren i wan ishima keghen la. Kpa ka nyi ia wase se u eren kwagh nee? Sôn Aôndo, a na u icighan jijingi na. Umbur wer ishimawan ka vegher u ityamegh ki icighan jijingi. (Ef. 3:16; 6:18; 1 Tes. 5:17-19) Sôn Yehova a wase u u wan ishima keghen.

¹⁹ Heela tseegh ga, umbur kwagh u yange wase Aberaham man Yosev kua Davidi ve ve fatyô u wan ishima keghen sha u uityendezwa mba Yehova ve kure la. Kwagh u wase ve yô, lu jighjigh u ve na Yehova shi ve suur sha igbenda i eren kwagh a ve la. Yange ve na ishima ve cii sha kwagh ve shi ve lu keren mkpeyol ve ga. Aluer se gbidye kwar sha gbenda u akaa yange za a ve doo doo la yô, se kpa kwagh la una taver se ishima u tesen ieren i keghen la.

20. Gba u hanma wase nana kange ishima u eren nyi?

²⁰ Sha nahan yô, aluer se tagher a atsan man akaa a karen jighjigh wase je kpa, gba u se lu a “ishimaverenkeghen.” Mimi yô, ashighe agen se fatyô u pinen ser: “Zan zan hanma iyange je, Tere?” (Yes. 6:11) Kpa icighan jijingi u Aôndo una na se tahav, nahan hanma wase nana fatyô u kangen ishima u kimbir mkaanem ma Yeremia man, ér: “TER ka kwar wam, . . . nahan yô, ishimaverenkeghen yam ia lu sha a Na.”—Ukwe. 3:21, 24.