Kalap go long lista

Kalap go long lista bilong ol tok

Yu Gat Pasin Bilong i No Les Kwik?

Yu Gat Pasin Bilong i No Les Kwik?

“Yupela tu i mas wet na no ken les kwik.”—JEMS 5:8.

OL SINGSING: 78 [35] 139 [7]

1, 2. (a) Wanem samting inap mekim na yumi kamapim dispela askim, “Wanem taim”? (b) Bilong wanem stori bilong ol wokman bilong God long bipo inap strongim yumi?

PROFET Aisaia na Habakuk i mekim dispela askim: “Wanem taim?” (Ais. 6:11; Hab. 1:2) Taim King Devit i raitim Buk Song sapta 13, inap 4-pela taim em i mekim dispela askim: “Wanem taim?” (Sng. 13, 1, 2) Jisas Krais i mekim wankain askim taim em i luksave olsem lain pipol long taim bilong em i no gat bilip. (Mat. 17:17) Olsem na sampela taim yumi tu i mekim wankain askim.

2 Wanem samting inap mekim na yumi kamapim dispela askim, “Wanem taim”? Ating yumi lukim ol man i mekim wansait pasin, yumi karim hevi bilong i go lapun, sik, o presa bilong dispela “taim nogut” i “givim hatwok” long yumi. O ating pasin kranki bilong ol narapela i mekim yumi bel hevi, na yumi mekim kain askim. (2 Tim. 3:1) Ol wokman bilong Jehova long bipo i bin mekim wankain askim, tasol God i no kros long ol, nogat. Taim yumi kisim save long dispela samting, dispela inap strongim yumi!

3. Wanem samting bai helpim yumi taim yumi bungim hevi?

3 Wanem samting inap helpim yumi taim yumi bungim hevi? Disaipel Jems em hap brata bilong Jisas, na em i tok: “Ol brata, yupela i mas wet na no ken les kwik i go inap long taim Bikpela i kam i stap.” (Jems 5:7) Yes, yumi olgeta i mas i gat pasin bilong i no les kwik. Wanem samting bai helpim yumi long kisim dispela pasin?

PASIN BILONG I NO LES KWIK I MAKIM WANEM SAMTING?

4, 5. (a) Man i gat pasin bilong i no les kwik bai kamapim ol wanem pasin? (b) Olsem wanem tok piksa bilong Jems i helpim yumi long kisim pasin bilong wet? (Lukim piksa long kirap bilong stadi.)

4 Baibel i tok, pasin bilong i no les kwik em wanpela pasin bilong holi spirit. Olsem na bilong kisim dispela pasin, yumi mas larim God i helpim yumi. Dispela pasin em wanpela presen i kam long God, na taim yumi kamapim, dispela i soim olsem yumi laikim God na ol narapela. (1 Kor. 13:4; Gal. 5:22) Man i no save les kwik bai kamapim ol narapela gutpela pasin. Olsem, taim hevi i kamap, man i no les kwik bai holim stretpela tingting na sanap strong na karim hevi. (Kol. 1:11; Jems 1:3, 4) Na tu, pasin bilong i no les kwik bai helpim em long i no bekim rong bilong narapela. Baibel i kirapim yumi long kisim pasin bilong wet. Baibel i stori long dispela pasin long Jems 5:7, 8. (Ritim.)

5 Bilong wanem yumi mas kisim pasin bilong wetim Jehova i helpim yumi? Jems i mekim tok piksa long wanpela fama husat i gat pasin bilong wet. Maski fama i wok hat long planim ol kaikai long gaden, em i no inap bosim taim bilong san na ren, o mekim ol kaikai i gro. Em i no inap hariapim taim bilong kisim kaikai long gaden. Fama i save olsem em i mas “wetim ol gutpela kaikai i kamap long graun.” Olsem tasol, yumi no inap bosim ol samting i kamap long laip bilong yumi. Yumi mas kisim pasin bilong wet long Jehova i truim ol tok promis bilong em. (Mak 13:32, 33; Apo. 1:7) Olsem dispela fama, yumi tu i mas i gat pasin bilong wet.

6. Yumi inap kisim wanem skul long stori bilong profet Maika?

6 Ol samting i kamap long nau i wankain long ol samting i kamap long taim bilong profet Maika. Long dispela taim, King Ahas i mekim wok king na ol manmeri i insait long kain kain pasin nogut. Ol i “save tumas long mekim pasin nogut.” (Ritim Maika 7:1-3.) Maika i luksave olsem em yet i no inap senisim pasin bilong ol dispela manmeri. Em bai mekim wanem? Em i tok: “Mi yet mi bilip long Bikpela. Bai em i harim prea bilong mi, na mi wetim em i kam helpim mi na bai mi stap gut.” (Mai. 7:7) Olsem Maika, yumi tu i mas “wetim” God long helpim yumi.

7. Bilong wanem yumi redi long wet long Jehova i truim ol tok promis bilong em?

7 Sapos yumi gat wankain bilip olsem bilong Maika, yumi bai redi long wet long Jehova. Yumi no olsem wanpela kalabusman husat i wet long ol bai kotim em na kilim em i dai. Em i no amamas long wet, na em i no laik bai dispela samting i kamap. Tasol yumi bilip na wet long gutpela samting bai painim yumi! Yumi redi long wet long Jehova i givim laip oltaim long yumi long taim stret, bikos yumi save olsem em bai truim tok promis bilong em! Olsem na yumi ken “sanap strong na i no les kwik, na [yumi] ken mekim wantaim amamas.” (Kol. 1:11, 12) Sapos yumi komplein na toktok planti olsem Jehova i no mekim ol samting hariap, em i no inap amamas long yumi.—Kol. 3:12.

OL LAIN I STAP GUTPELA EKSAMPEL LONG PASIN BILONG I NO LES KWIK

8. Yumi mas luksave long wanem ol samting taim yumi tingim tingim eksampel bilong ol bilip lain long bipo?

8 Yumi bai redi long kisim pasin bilong wet sapos yumi tingim pasin bilong ol bilip lain long wet long Jehova i truim ol tok promis bilong em. (Rom 15:4) Taim yumi tingim tingim eksampel bilong ol, yumi mas luksave long haptaim ol i mas wet, risen na ol i mas wet, na blesing ol i kisim.

Abraham i wet inap planti yia long lukim ol tumbuna bilong em, Iso na Jekop (Lukim paragraf 9 na 10)

9, 10. Abraham na Sara i wet inap hamas yia bilong lukim truim long tok promis bilong Jehova?

9 Tingim stori bilong Abraham na Sara. Tupela i “bilip na i no les kwik na long dispela rot ol i kisim ol samting God i tok promis long en.” Baibel i tok “Abraham i wet na i no les kwik,” olsem na em i kisim samting Jehova i promis long givim em—em i kamap tumbuna papa bilong planti lain manmeri. (Hib. 6:12, 15) Abraham i mas i gat pasin bilong i no les kwik bikos sampela haptaim i mas lus na tok promis bilong God bai kamap tru. Long Nisan 14, 1943 B.C.E., Abraham na Sara wantaim olgeta wanhaus bilong ol i brukim wara Yufretis na go long Graun Bilong Promis. Kirap long dispela taim, isi isi kontrak Jehova i mekim wantaim Abraham i kamap tru. Abraham i wet inap 25 yia na long 1918 B.C.E., pikinini bilong em Aisak i bon. Em i wet 60 yia gen long lukim ol tumbuna pikinini bilong em, Iso na Jekop. Tupela i bon long 1858 B.C.E.—Hib. 11:9.

10 Yu ting Abraham i kisim wanpela hap graun long Graun Bilong Promis? Baibel i tok: “God i no givim wanpela hap graun long em, nogat. Na liklik hap graun tu, nogat. Tasol em i bin tok promis long givim em dispela ples na em bai stap olsem graun bilong em na bilong ol lain pikinini bilong en. Abraham i no gat pikinini yet taim God i mekim dispela tok.” (Apo. 7:5) Inap 430 yia bihain long Abraham i brukim wara Yufretis na i go long Graun Bilong Promis, God i oganaisim lain Israel na ol i kisim dispela graun.—Kis. 12:40-42; Gal. 3:17.

11. (a) Bilong wanem Abraham i amamas long wetim Jehova i truim ol tok promis bilong em? (b) Abraham i kisim wanem blesing long pasin bilong i no les kwik?

11 Abraham i wet inap longpela taim bikos em i bilip long Jehova. (Ritim Hibru 11:8-12.) Em i amamas long wet, maski em i no bin lukim truim bilong olgeta samting God i bin tok promis long en. Taim em i kirap bek long Paradais, em bai kirap nogut olsem stori bilong em na lain tumbuna bilong em i stap long Baibel. * Abraham bai amamas tru long save olsem em tu i bin insait long lain tumbuna em Mesaia i kamap long en, em samting Jehova i tingting pinis long kamapim! Tru tumas, em i kisim planti blesing long pasin bilong em long wet.

12, 13. (a) Wanem ol samting i kamap na Josep i mas kisim pasin bilong i no les kwik? (b) Wanem samting i helpim Josep long i no les kwik?

12 Josep em tumbuna pikinini bilong Abraham, na em tu i gat pasin bilong i no les kwik. Em i karim planti hevi. Taim em i gat 17 krismas, ol brata bilong em i salim em olsem wanpela sleiv. Bihain, ol man i sutim tok giaman olsem em i laik reipim meri bilong bosman bilong em, olsem na ol i pasim em long sen na putim em long kalabus. (Stt. 39:11-20; Sng. 105:17, 18) Maski Josep i bihainim stretpela pasin, ol man i mekim nogut long em. Bihain long 13 yia, senis i kamap. Em i lusim kalabus na kamap gavana bilong Isip.—Stt. 41:14, 37-43; Apo. 7:9, 10.

13 Yu ting pasin nogut ol man i mekim long Josep i mekim em i belhat? Yu ting em i lusim pasin bilong bilip long God Jehova? Nogat. Wanem samting i helpim Josep long i no les kwik? Em i bilip long Jehova. Em i luksave olsem Jehova i stap wantaim em. Tingim tok em i mekim long ol brata bilong em, em i tok: “Yupela i no ken pret. Mi no God na bai mi kotim yupela. Tru, yupela i bin pasim tingting bilong bagarapim mi. Tasol God i bin larim yupela i mekim dispela pasin, long wanem, em i tingting long helpim planti manmeri, bai ol i no ken bagarap. Na yupela i lukim pinis dispela wok em i mekim.” (Stt. 50:19, 20) Josep i luksave olsem pasin bilong em long wet i kamapim gutpela samting.

14, 15. (a) Olsem wanem Devit i soim olsem em i gat pasin bilong i no les kwik? (b) Wanem samting i helpim Devit long i no les kwik?

14 King Devit tu i karim planti hevi long han bilong ol birua. Taim Devit i liklik mangi, Jehova i makim em long kamap king bilong Israel. Tasol em i mas wet inap 15 yia long mekim wok king. (2 Sml. 2:3, 4) Insait long dispela haptaim, King Sol i wok long painim rot bilong kilim Devit. * Olsem na sampela taim Devit i ranawe i go long ol narapela kantri o em i go i stap long ol keiv long ples drai nating. Taim Sol i dai long pait, Devit i wet gen inap 7-pela moa yia na bai em i mekim wok king long Israel.—2 Sml. 5:4, 5.

15 Bilong wanem Devit i no les kwik? Long Buk Song sapta 13, em i tok: “Mi bilip bai yu marimari long mi oltaim. Na mi amamas long yu bai helpim mi. Yes, bai mi singim song bilong litimapim nem bilong Bikpela. Long wanem, em i bin mekim gut tru long mi.” (Sng. 13:5, 6) Devit i bilip olsem Jehova bai kisim em bek, na tu, em i tingim ol samting Jehova i bin mekim bilong lukautim em. Devit i save olsem pasin bilong i no les kwik bai kamapim gutpela samting.

Jehova i gat pasin bilong i no les kwik, na em i laik bai yumi tu i kisim dispela pasin

16, 17. Olsem wanem Jehova na Jisas Krais i stap nambawan gutpela eksampel long pasin bilong i no les kwik?

16 Jehova i stap nambawan gutpela eksampel long pasin bilong i no les kwik, na em i laik bai yumi tu i kisim dispela pasin. (Ritim 2 Pita 3:9.) Long gaden Iden, Satan i sutim tok long wok bos bilong Jehova. Maski i olsem, God i wet inap planti tausen yia bambai ol manmeri i save olsem tok bilong Satan i no tru. God i “wet” long mekim holi nem bilong em. Long dispela taim, “ol manmeri i bilip long Bikpela” na wet long em i helpim ol bai kisim planti blesing.—Ais. 30:18.

17 Jisas tu i gat pasin bilong i no les kwik. Taim em i kam long graun, em i stap gut long God na givim ofa bilong baim bek ol man long yia 33 C.E., tasol em i wet inap long wok king bilong em i kirap long yia 1914. (Apo. 2:33-35; Hib. 10:12, 13) Long pinis bilong Wan Tausen Yia bilong Jisas i stap king, em bai pinisim olgeta birua bilong em. (1 Kor. 15:25) Maski yumi wet longpela taim, yumi ken bilip tru olsem gutpela samting bai kamap.

WANEM SAMTING BAI HELPIM YUMI?

18, 19. Wanem samting bai helpim yumi long kisim pasin bilong i no les kwik?

18 Yumi olgeta wan wan i mas i gat pasin bilong i no les kwik. Wanem samting bai helpim yumi long mekim olsem? Beten askim God long givim yu holi spirit, na bai yu kisim pasin bilong i no les kwik. (Efe. 3:16; 6:18; 1 Tes. 5:17-19) Askim Jehova long helpim yu long sanap strong na i no les kwik.

19 Tingim ol bilipman olsem Abraham, Josep, na Devit. Ol i no les kwik long lukim truim bilong ol tok promis bilong Jehova. Ol i bilip long Jehova bikos em bin mekim gut long ol. Ol i no tingim ol yet na ol samting ol i nidim. Taim yumi tingim ol gutpela blesing ol i kisim long pasin bilong i no les kwik, dispela i strongim yumi long wet long God i truim ol tok promis bilong em.

20. Yumi mas tingting strong long mekim wanem?

20 Maski yumi bungim ol hevi, yumi mas tingting strong long “wet” na i no les kwik. Tasol sampela taim yumi bai mekim dispela askim, ‘Bikpela, wanem taim?’ (Ais. 6:11) Maski i olsem, holi spirit bilong God inap strongim yumi long mekim wankain tok em Jeremaia i bin mekim. Em i tok: “Mi no ken wari long ol arapela samting. Bikpela wanpela tasol em inap long mi. Olsem na mi wet strong long em i helpim mi.”—Kra. 3:21, 24.

^ par. 11 Inap 15 sapta bilong Buk Stat i kamapim stori bilong Abraham. Na tu, Ol Skripsa Grik long Nupela Taim Baibel i stori long Abraham inap 115 taim.

^ par. 14 Sol i mekim wok king inap 2-pela yia samting na bihain Jehova i no orait moa long em. Tasol God i larim em i mekim wok king inap 38 yia na em i dai.—1 Sml. 13:1; Apo. 13:21.