Ala o mambo mena me

Ala o ebambu a mongo

“Musango ma Loba. . . mu buki dibie̱ le̱se̱”

“Musango ma Loba. . . mu buki dibie̱ le̱se̱”

“Musango ma Loba mwena mu buki dibie̱ le̱se̱ mu me̱nde̱ kombe̱ milema mańu.”​—FIL. 4:7.

MYENGE: 112, 58

1, 2. Njika mambo ma boli ná Paulo na Silas ba we̱le̱be̱ o beboa o Filipi e? (Ombwa duta la bebotedi ba jokwa.)

YE BE̱BE̱ na ko̱s’a bulu. Bamuloloma baba, Paulo na Silas, be o beboa, ba po̱ti oteten a ndabo a beboa ńa mundi ma Filipi. Myende mabu mi kwesabe̱ o beboa, myo̱ngo̱ mabu pe̱ mi dia mi mońa babo̱ na sese ońola ebabad’a mbe̱ti beno̱ wa dipabe̱. (Bebolo 16:23, 24) Mambo ma tombi pe̱le̱pe̱le̱ jita! Esibe̱ jome̱le̱ to̱ diwo̱, dimuti di duti babo̱ o m’boko ma mundi oboso ba banedi. Ba songwa babo̱ mbo̱ti, ba dipa babo̱ lońańo. (Bebolo 16:16-22) Diwuse̱ la mańaka ka din! Paulo, somsom a mun’a Roma, a ta angame̱n kaisabe̱ ka ni te̱m. *

2 Paulo a jai o mwititi, na mo̱ a kumwa jo̱nge̱le̱ nje ye̱se̱ e tombi bo buńa. E o jo̱nge̱le̱ bato ba Filipi. Ba si be̱n ndabo a ndongame̱n ńa Bonayuda o mundi mabu, o diwengisan la mine̱ mindi mipe̱pe̱ Paulo a pe̱pe̱le̱no̱. Ońola nika, Bonayuda ba ta nde bangame̱n busa ombus’a mundi o mbasan ma mo̱pi o wala jowe̱. (Bebolo 16:13, 14) Njo̱m ńe so̱ nde ná muso̱ngi ma bome o mu mundi mu si ta mu londa dom ka nje te̱ e tano̱ e pula ná ndabo a ndongame̱n e longabe̱ e? Bato ba Filipi ba ta kumba jita ońola nje e mombweye̱ ebe̱yed’abu ya bana ba Roma, e be̱ ná we somsom a mun’a Roma to̱ ke̱m. (Bebolo 16:21) Ponda po̱ ońola nika nde ba si tano̱ bo̱nge̱le̱ ná ban Bonayuda, Paulo na Silas, be ná ba be̱ bato ba Roma. O ka ye̱se̱, ba ta ba pimbabe̱ o beboa na muka ma bobe.

3. Ońola nje we̱le̱be̱ la Paulo o beboa di pambilane̱no̱ mo̱ e; nde, to̱na nika nje a bolino̱ e?

3 Paulo e pe̱ o jo̱nge̱le̱ yen ebe mambo matombi myo̱di to̱ mininga oboso ba ponda. A ta o yene̱ epas’a munja ma Eje, o Asia nisadi. Ponda Paulo a tano̱ owo, mudī-musangi mweki mo̱ ngedi jita o te̱ dikalo o bepolo bō̱. E ta nde biana mudī-musangi mu ta nde mu ńime̱le̱ mo̱ ná ale o wuma ipe̱pe̱. (Bebolo 16:6, 7) Nde owe̱ni so̱ e? Jalabe̱ di maso̱be̱ o je̱ne̱ lena a kusino̱ o Troa. E ta e kwalabe̱ Paulo ná: “Ekame̱ won o Makedonia.” Dibokime̱ne̱, Paulo emedi ben bebeledi be ta nde bediedi ba jemea la Yehova na mbale̱. (Langa Bebolo 16:8-10.) Nde nje e timbi tombe̱ e? Son a ponda ombusa po̱ lao o Makedonia, ingedi nde o beboa. Ońola nje Yehova ese̱le̱no̱ ná nika e po̱ye̱ Paulo e? Ponda ininga a me̱nde̱no̱ ja o beboa e? To̱ e be̱ nde ná min myuedi mi ta Paulo o bo̱ngo̱, a sese̱le̱ ná mi sumwane̱ mo̱ dube̱ lao na muńe̱nge̱ mao. Mo̱ na Silas ba botedi nde o “kane̱ na sesa Loba.” (Bebolo 16:25) Milema mabu na mo̱nge̱le̱ mabu ba ta ba lo̱ko̱me̱ na musango ma Loba.

4, 5. (a) Ne̱ni bete̱medi basu be̱no̱ ná be be̱ bowan ka ba Paulo e? (b) Ne̱ni bete̱medi ba Paulo be wengisanno̱ o mbadi a si tano̱ enge̱le̱ e?

4 Ye ná e we̱le̱ be̱ ná kana Paulo, we o dangwa bupisane̱ bediedi ba mudī-musangi ma Loba o longe̱ lo̱ngo̱, nde mambo ma si tombe pe̱ ka nje te̱ o tano̱ wengane̱. Mitakisan mi te̱m wa oboso, to̱so̱ we o bete̱medi bō̱ ba peńa be mabaise̱ mawengisan mande̱ne̱ o longe̱ lo̱ngo̱. (Mul. 9:11) Wombo te̱ mbusa, yen ebe we mańaka ná Yehova ese̱le̱ ná mambo mō̱ ma bolane̱. Ye te̱ nika, nje ye ná yongwane̱ wa o benga we̱lisane̱ na we̱le̱ lakisane̱ lo̱ngo̱ le̱se̱ omo̱ń a Yehova e? Ná di so̱ jalabe̱, di timbe o myango ma Paulo na Silas.

5 Ni ponda Paulo na Silas beno̱ lo̱ngo̱ myenge m’esese, mambo jita ba si tano̱ benge̱le̱ ma botedi o tomba. O dibokime̱ne̱, soa la mińangadu dinde̱ne̱ di botedi. Mo̱mbe̱ ma beboa ma telame̱. Na beboa ba bato be̱se̱ byo̱sea. Paulo eki mutated’a ndabo a beboa ná a si bwa ńolo. Mutated’a ndabo a beboa na bia mao mwe̱se̱ ba dubisabe̱. Buńa bo bupe̱, na go̱bina i loma baboledi o kwala ná bese̱le̱ Paulo na Silas. Na batatedi ba ndabo a beboa ba kwalane̱ babo̱ ná bale na musango. Ponda ba so̱ṅtane̱no̱ ná Paulo na Silas be nde bato ba Roma, go̱bina ye̱n ná i po̱ngi diwuse̱, na babo̱ mo̱me̱ne̱ ba po̱ o busise̱ babo̱. Nde Paulo na Silas ba puli se̱le̱ nangane̱ Lydia, nu ta nu wa dubisabe̱ peńa. O mbat’a nika, bembe̱ pe̱ bonasango. (Bebolo 16:26-40) Mambo ma pomane̱ nde tukwa ne̱ e!

MU “BUKI DIBIE̱ LE̱SE̱”

6. Nje di malano̱ kwalea tatan na jombwea mwemba e?

6 Mo̱, nje man mambo me̱se̱ ma mokwe̱le̱no̱ biso̱ e? Yehova e ná a bola nje di si me̱nganno̱ mo̱; ońola nika di sangame̱n so̱ taka ke̱ di be̱n mitakisan. Esibe̱ penda, be belēdi be maki Paulo, ka nje te̱ nika e me̱ne̱ne̱no̱ o leta a tiledino̱ bonasango ba Filipi ombus’a ponda jombwea mutaka na musango ma Loba. Di se̱le̱ kwalea ońola byala ba Paulo be maso̱be̱ o Filipi 4:6, 7. (Langa.) Denge̱ di mombwea pe̱ byembilan bō̱ ba Bibe̱l bepe̱pe̱ ba ne̱ni Yehova a bolino̱ mambo ma si ta mengabe̱. O sukan, di me̱nde̱ jombwea ne̱ni “musango ma Loba” mweno̱ ná mongwane̱ biso̱ o we̱lisane̱ na we̱le̱ lakisane̱ lasu le̱se̱ omo̱ń a Yehova.

7. Njika belēdi Paulo a kikino̱ ponda a tiledino̱ bonasango ba Filipi leta e, nje pe̱ di mokwano̱ tongwea na byala bao e?

7 Esibe̱ penda, ponda bonasango o Filipi ba langino̱ leta Paulo a lomedino̱ babo̱, bo̱nge̱le̱ nje e po̱yedi mo̱, na ne̱ni to̱ moto oteten abu a si tano̱ engane̱ ná Yehova a bole mambo o ni mbadi. Njika belēdi Paulo a pulino̱ jokwe̱le̱ babo̱ e? O pe̱m n’esungu ná: Lo si takise̱ mańolo. Kane̱, denge̱ lo me̱nde̱ kusa musango ma Loba. Nde maka ná “musango ma Loba . . . mu buki dibie̱ le̱se̱.” Nika e mapula nde kwala ná nje e? Batukwedi bō̱ ba timbise̱le̱ mun mulo̱ṅ ma byala ná “mu buki ndo̱t’asu ye̱se̱” to̱ “mu buki myano ma mot’a benama me̱se̱.” Paulo a ta nde a kwala na mbale̱ ná “musango ma Loba” mwe betańsedi buka nje jeno̱ ná jo̱nge̱le̱. To̱na ne̱ni o miso̱ ma mot’a benama di si me̱nde̱no̱ je̱ne̱ ngea to̱ po̱ o busa o makekisan masu, Yehova mo̱ a me̱ne̱, e pe̱ ná a bola nje di si menge̱le̱no̱.​—Langa 2 Petro 2:9.

8, 9. (a) To̱na ne̱ni Paulo a takino̱ ońola si te̱me̱ la sim o Filipi, njika tombwane̱ nika e wanno̱ e?(b) Ońola nje bonasango o Filipi ba no̱ngino̱ byala ba Paulo mweńa e?

8 Bonasango ba Filipi bo̱nge̱le̱no̱ nje e tombi oteten a dom la mbu di bupe̱ man mambo me̱se̱, nika ńembe̱ babo̱. Nje Paulo a tilino̱ e ta mbale̱. To̱ná Yehova ese̱le̱no̱ ná di si te̱me̱ la sim di tombe, nika e timbi nde bo̱ na “lingea na jembe̱ la myango ma bwam.” (Fil. 1:7) Ba banedi ba me̱nde̱ dutea bwam denge̱ ba mano̱ngo̱ to̱ njika bedomsedi te̱nge̱ne̱ mun mwemba ma peńa ma Kriste̱n o mundi mabu. Yen ebe ońola badangwedi ba bwam ba Paulo, mwenj’ao ńa lo̱ndo̱, do̱kita Lukas, a timbi dia o Filipi ponda Paulo na Silas balono̱. Lukas a wusa so̱ wanea Kriste̱n ya peńa ya mu mundi jongwane̱ dinde̱ne̱.

9 Na mbale̱, ponda ba bonasango o Filipi ba langino̱ leta la Paulo, ba so̱ṅtane̱ ná be byala be titi bena be mawe̱ nde na mo̱me̱ne̱. Paulo a lembe̱ mitakisan minde̱ne̱; nde a lee̱le̱ ná a ta a be̱ne̱ “musango ma Loba.” Ponda Paulo a tiledino̱ ba bonasango, a ta nde o beboa o Roma. Nde a ta te̱ nde a lee̱le̱ ná “musango ma Loba” mu ta na mo̱.​—Fil. 1:12-14; 4:7, 11, 22.

“LO SI NO̱NGO̱ MUTAKA OŃOLA TO̱ LAMBO”

10, 11. Nje jangame̱nno̱ o bola ke̱ di mataka ońola mitakisan masu e, nje pe̱ jeno̱ ná jenge̱le̱ e?

10 Nje ye ná yongwane̱ biso̱ ná di si taka ońola to̱ lambo, na ná di kuse “musango ma Loba” e? Byala bena Paulo a langwedino̱ bato ba Filipi be malee̱ biso̱ ná bwanga ba mutaka bwe nde muka. Ońola nika ponda di matakano̱, jangame̱n o puse̱le̱ mutaka masu o muka. (Langa 1 Petro 5:6, 7.) Kane̱ Yehova na dube̱ le̱se̱, na nin mbaki ná a mombwea wa. “Bola mo̱ masoma” o muka, wo̱nge̱le̱ minam o kusane̱no̱ mo̱. Lakisane̱ di be̱ne̱ne̱no̱ mo̱ di me̱nde̱ bata joa ke̱ di kombe̱ o mo̱nge̱le̱ ná e ná a “bola njoasoa buka me̱se̱ di maso̱so̱me̱ye̱no̱ to̱ di mo̱nge̱le̱no̱.” ​—Efe. 3:20.

11 Ka nje te̱ ye̱ne̱nno̱ ońola Paulo na Silas o Filipi, le ná di be̱ mańaka ońola nje Yehova a maboleano̱ biso̱me̱ne̱. Nika ńe ná e si be̱ betańsedi, nde o ponda ye̱se̱ e be̱ nje yangame̱n biso̱. (1 Kor. 10:13) Nde nika e si mapula kwala ná di maja nde esibe̱ bola to̱ lambo, jenge̱le̱ nde ná Yehova a pongulane̱ be bete̱medi to̱so̱ ná a bo̱le̱ mu mutaka. Jangame̱n dangwa bupisane̱ mika masu. (Rom. 12:11) Bebolo basu be me̱nde̱ bonde̱ mo̱nge̱le̱ masu ma bwam, na bola pe̱ Yehova epolo o namse̱ miwe̱n masu. Nde o mulemlem ma ponda, jangame̱n o so̱ṅtane̱ ná Yehova a si masuea o nje di mabaise̱no̱ mo̱, o myano masu, to̱ o nje di menge̱le̱no̱. Dongo la ponda a mubise̱ biso̱ tongwea na bola nje di si menge̱le̱no̱. Jombweye te̱ myango ma Bibe̱l mō̱ mena mi mabate̱ jouse̱ lakisane̱ lasu di be̱ne̱ne̱no̱ ngiń’a Yehova ńa bola nje di si mengane̱no̱ mo̱ ná a boleye biso̱.

BYEMBILAN BA MAMBO YEHOVA A BOLINO̱ MA BUKI NJE E TA YENGABE̱LE̱

12. (a) Nje Kiṅe̱ Hiskia a bolino̱ ponda Sanherib Kiṅ’a Asiria a po̱ino̱ te̱nge̱ne̱ mo̱ e? (b) Nje di mokwano̱ jombwea mbadi Yehova ongwane̱no̱ Hiskia e?

12 Ponda di malangano̱ Betiledi, di maso̱ byembilan ba mambo Yehova a bolino̱ ma buki nje e ta yengabe̱le̱. Kiṅe̱ Hiskia a ta nde longe̱ ponda Sanherib Kiṅ’a Asiria a dinge̱le̱no̱ Yuda, na mo̱ a no̱ngo̱ mindi ma ngińa me̱se̱ o sumo te̱ Yerusalem. (2 Ki. 18:1-3, 13) Ombusa ponda, na mo̱ a yo̱mbea pe̱ Yerusalem. Nje Kiṅe̱ Hiskia a bolino̱ ni ponda Sanherib a te̱nge̱ne̱no̱ mo̱ e? A sisedi nde Yehova be̱be̱ o muka, a wasa pe̱ malea ma Yesaya muto̱ped’a mudī ńa Yehova. (2 Ki. 19:5, 15-20) Hiskia a lee̱le̱ pe̱ jangwa tongwea na sawa nje Sanherib a ńakisane̱no̱ mo̱ ná a bole. (2 Ki. 18:14, 15) Hiskia a boṅsane̱ dingabe̱le̱ la mundi. (2 Myan. 32:2-4) Nde ne̱ni mambo ma timbino̱ tomba e? Yehova a lom ange̱l po̱ o bwa 185 000 la sonj’a Sanherib bulu bō̱. Na mbale̱, to̱ Hiskia a si ta enge̱le̱ ná mambo ma tombe nika!​—2 Ki. 19:35.

Njika belēdi di mabusane̱no̱ jombwea nje e po̱yedi Yose̱f e?​—Bbot. 41:42 (Ombwa dongo 13)

13. (a) Njika belēdi di mabusane̱no̱ jombwea nje e po̱yedi Yose̱f e? (b) Ne̱ni lambo di buki nje e ta yengabe̱le̱ di po̱yedino̱ Sara, munj’a Abraham e?

13 Di kwaleye te̱ ońola eso̱mb’a moto Yose̱f, mun’a Yakob. Ponda a tano̱ o beboa o Egipto, mo̱ Yosef a ta a be̱ne̱ to̱ o mo̱nge̱le̱ ná a me̱nde̱ te̱se̱be̱ nulonde̱ baba o Egipto, to̱so̱ ná Yehova a me̱nde̱ bolane̱ mo̱ o sunga mbia mao na njai e? (Bbot. 40:15; 41:39-43; 50:20) Esibe̱ penda, bebolo ba Yehova be buki nje ye̱se̱ Yose̱f a tano̱ enge̱le̱. Dutea pe̱ jombwea ńango ńa mbambe̱ Sara. Mo̱, na mimbu mao, Sara a ta engane̱ ná Yehova a mabola mo̱ ńao muna, seto̱ buka te̱ be̱ne̱ muna ńena muboled’ao ńa muto a yaino̱ e? Mbaki ńe nde ná, yabe̱ la Isak di buki nje ye̱se̱ Sara a wusano̱ jo̱nge̱le̱.​—Bbot. 21:1-3, 6, 7.

14. Njika lakisane̱ jeno̱ ná di be̱ne̱ne̱ Yehova e?

14 Ye mbale̱ ná di si mengane̱ Yehova ná a ponge betańsedi o bo̱le̱ mitakisan masu oboso ná was’a peńa e mapo̱; di si mabaise̱ pe̱ to̱ ná mambo ma betańsedi ma bolane̱ o longe̱ lasu. Nde di bi ná Loba lena longwane̱ baboledi bao o mbad’a betańsedi e pe̱ nde Loba lasu, Yehova. (Langa Yesaya 43:10-13.) Di lakisane̱ di mongwane̱ biso̱ o dube̱ mo̱. Di bi ná e ná a bola to̱ nje e mapule̱ o bola biso̱ ngińa ńa londise̱ jemea lao. (2 Kor. 4:7-9) Njika belēdi di mabusane̱no̱ o min myango ma Bibe̱l e? Ka nje te̱ byembilan ba Hiskia, Yose̱f, na Sara be lee̱no̱, Yehova e ná ongwane̱ biso̱ o buka nje e me̱ne̱ne̱ ka lambo di titi ná di bukabe̱, yete̱na di tiki be̱ mo̱ jemea.

Yehova e ná ongwane̱ biso̱ o buka nje e me̱ne̱ne̱ ka lambo di titi ná di bukabe̱, yete̱na di tiki be̱ mo̱ jemea

15. Nje e me̱nde̱ jongwane̱ biso̱ o kombe̱ “musango ma Loba” e, ne̱ni pe̱ nika ńeno̱ ná e we̱le̱ bolane̱ e?

15 Ne̱ni jeno̱ ná di lembe̱ mitakisan, nde di tika pe̱ be̱ne̱ “musango ma Loba” e? Ye nde tongwea na kombe̱ mulatako ma bwam na Loba lasu, Yehova. Ninka mulatako mwe nde na mu be̱ “tongwea na Kristo Yesu,” nu boli longe̱ lao ka diko̱ti. Bola la di diko̱ti pe̱ le nde ebolo ewo̱ ya betańsedi ba Sango asu. Yehova a bolane̱ diko̱ti o kudumane̱ myobe masu, nika e bola biso̱ epolo o be̱ne̱ doi la mulema di sangi na sisea pe̱ mo̱ be̱be̱.​—Yohane 14:6; Yak. 4:8; 1 Pet. 3:21.

MU ME̱NDE̱ KOMBE̱ MILEMA MASU NA MO̱NGE̱LE̱ MASU

16. Nje e me̱nde̱ tombe̱ ponda di mabe̱ne̱no̱ “musango ma Loba” e? Bola eyembilan.

16 Nje e matombe̱ ponda di makusano̱ “musango ma Loba mu buki dibie̱ le̱se̱” e? Betiledi be malabe̱ ná mu ‘me̱nde̱ kombe̱ milema masu na mo̱nge̱le̱ masu o Kristo Yesu.’ (Fil. 4:7) Eyal’a Grikia e bolane̱ ońola “kombe̱” ye nde eyala e ta e bolane̱ ońola bane̱ bila. Ba ta nde ba bolane̱ mo̱ ońola sonja i ta i tata mindi ma ngińa o pond’a kwaṅ.Filipi e ta nde ni ńai a mundi. Baje̱ o Filipi ba ta ba ko̱ iyo̱ bulu esibe̱ bo̱ngo̱, ońolana ba ta ba bia ná sonja ye o tata mo̱mbe̱ ma mundi. O ni mbadi me̱ne̱, di be̱n te̱ “musango ma Loba,” milema masu na mo̱nge̱le̱ masu be na pī ponda ye̱se̱. Di bi ná Yehova a mombwea biso̱, a mapula pe̱ ná di tongwe̱le̱. (1 Pet. 5:10) Bia la nika di mabola ná di si taka buka moyo, to̱so̱ ná di si bo̱bo̱.

17. Nje e me̱nde̱ jongwane̱ biso̱ o lembe̱ kie̱le̱ ni maye̱ na lakisane̱ le̱se̱ e?

17 Son a ponda ndenge̱ ninde̱ne̱ ńena ni si bedi je̱ne̱ne̱ to̱ buńa e me̱nde̱ ko̱ye̱ wase ńe̱se̱. (Mat. 24:21, 22) Di si bi ná te̱ite̱i ne̱ni mambo ma me̱nde̱no̱ tomba ońola mō̱ ńasu te̱. Nde, e titi njo̱m ná nika e bwese̱ biso̱ bo̱ngo̱. To̱ e be̱ nde ná di si bi nje ye̱se̱ e me̱nde̱ tombe̱, di bi Loba lasu. Mabola mao matombi malee̱ biso̱ ná to̱ e be̱ nde ná nje, a malonde̱ nde mwano mao; dongo la ponda buka na nje di mengane̱no̱ mo̱. Ngedi te̱ Yehova a mongwane̱no̱ biso̱, di me̱nde̱ senga “musango ma Loba mu buki dibie̱ le̱se̱” o mbadi nipe̱pe̱.

^ par. 1 E me̱ne̱ne̱ ná Silas pe̱ a ta nde somsom a mun’a Roma.​—Bebolo 16:37.