1, 2. (a) Ke ka baka la’ng re ka kgona go apara semelo se sefsa? (b) Ke dika dife tša semelo se sefsa tšeo di ngwadilwego go Bakolose 3:10-14?

“SEMELO se sefsa.” Polelwana ye e tšwelela ka makga a mabedi ka go Phetolelo ya Lefase le Lefsa ya Mangwalo a Makgethwa. (Baef. 4:24; Bakol. 3:10) E šupa go semelo sa motho “seo se bopilwego go ya ka thato ya Modimo.” Go a kgonega gore re be le semelo seo se sefsa. Ke ka baka la’ng re re’alo? Ke ka gobane Jehofa o re bopile ka seswantšho sa gagwe gomme a dira gore re kgone go bonagatša dika tša gagwe tše dibotse.​—Gen. 1:26, 27; Baef. 5:1.

² Ke therešo gore re na le dikganyogo tše di fošagetšego ka baka la go se phethagale mo re go fetišeditšwego ke batswadi ba rena ba pele. Le gona go ka direga gore re sentšwe ke lefelo leo re godišeditšwego go lona. Lega go le bjalo, ka thušo ya Jehofa e lerato, re ka kgona go ba mohuta wa batho bao a ba nyakago. E le gore re kgone go dira seo, re tlo bolela ka dika tše mmalwa tša semelo se sefsa tšeo Jehofa a ilego a laela moapostola Paulo go ngwala ka tšona. (Bala  Bakolose 3:10-14.) Le gona re tlo ithuta kamoo re ka bonagatšago dika tšeo tšhemong.

3. Seka se sengwe sa semelo se sefsa ke sefe?

³ Ka morago ga gore Paulo a re kgothaletše go apara semelo se sefsa, o boletše gore go se be le kgethollo ke seka se segolo sa semelo se sefsa. O itše: “Ga go na Mogerika goba Mojuda, go bolla goba go se bolle, motho o šele, Mosithe, mohlanka le molokologi.” * Ee, ka phuthegong ga se gwa swanela go ba le go kgethollana—gore motho ke wa morafo ofe, setšhaba sefe goba gore o na le maemo afe setšhabeng! Lebaka ke gore balatedi ba therešo ba Kriste ke “selo setee.”​—Bakol. 3:11; Bagal. 3:28.

4. (a) Bahlanka ba Jehofa ba swanetše go swara batho ba bangwe bjang? (b) Ke bothata bofe bjo bo ka senyago botee bja rena?

⁴ Bao ba aperego semelo se sefsa ba swara gabotse badumedigotee le bona le batho ba bangwe, go sa šetšwe gore ke ba morafo ofe goba maemo afe. (Baroma 2:11) Se ke bothata dinageng tše dingwe. Ka mohlala, Dihlatse tše dintši mo Afrika Borwa di sa dula mafelong ao go bego go thwe go dule morafo o itšego feela—e ka ba metse-setoropong, makheišeneng, goba moo go bego go thwe go dule makhalate. Ka baka la bothata bjo, ka October 2013, Sehlopha se Bušago se ile sa dumela gore go be le thulaganyo e kgethegilego ya go thuša bana babo rena le dikgaetšedi gore ba tsebane gakaone. (2 Bakor. 6:13) Thulaganyo ye e šoma bjang?

5, 6. (a) Go ile gwa dirwa thulaganyo efe mo Afrika Borwa go thuša batho ba Modimo gore ba be le botee? (Bona seswantšho seo se lego mathomong a sehlogo.) (b) Thulaganyo ye e bile le mafelelo afe?

⁵ Go ile gwa dirwa thulaganyo ya gore diphuthego tše pedi tša maleme a sa swanego goba merafo e sa swanego di sware diboka gotee mafelobekeng a itšego. Bana babo rena ba diphuthego tšeo ka bobedi ba be ba šoma tšhemo gotee, ba swarela diboka lefelong letee e bile ba etelana ka malapeng. Diphuthego tše makgolo di ile tša dira seo, gomme ofisi ya lekala ya amogela dipego tše dintši tše dibotse ka thulaganyo ye, gaešita le tše di tšwago bathong bao e sego Dihlatse. Ka mohlala, moruti yo mongwe o ile a kgahlwa ke seo gomme a re: “Ga ke Hlatse ya Jehofa, eupša ke rata go le botša gore le na le thulaganyo e botse kudu modirong wa lena wa go gaša Ebangedi, e bile ga le kgethollane.” Dihlatse tša Jehofa tšona di ile tša ikwa bjang ka thulaganyo ye?

⁶ Mathomong, kgaetšedi wa mo-Xhosa yo a bitšwago Noma o be a tšhaba go laletša bana babo rena ba makgowa legaeng la gagwe la maemo a tlasana. Eupša ka morago ga gore a šome tšhemo le ngwanabo rena wa lekgowa le go etela legaeng la gagwe, o ile a re: “Batho ba ba no swana le rena!” Ka gona ge go fihla nako ya gore bana babo rena ba phuthegong ya se-Xhosa ba laletše bana babo rena ba phuthegong ya Seisemane phuthegong ya gabo bona, kgaetšedi Noma o ile a apea dijo gomme a laletša ba bangwe ba bona. Gare ga baeng ba gagwe go be go na le mogolo wa lekgowa. Noma o itše: “Ke ile ka kgongwa pelo ke go bona ngwanabo rena yoo a dumela go dula godimo ga khereiti.” Ka baka la thulaganyo ye yeo e sa dutšego e tšwela pele, bana babo rena ba bantši le dikgaetšedi ba hweditše bagwera ba bafsa e bile ba ikemišeditše go tšwela pele ba tsebana le bana babo rena ba bantši.

7. Ke ka baka la’ng re swanetše go dula re na le lešoko?

⁷ Ge feela re sa phela lefaseng le leo le bušwago ke Sathane, re tlo dula re welwa ke mathata. Re felelwa ke mešomo, re babja o šoro, re a tlaišwa, re welwa ke dikotsi tša tlhago, re loba dilo ka baka la bokebekwa le go welwa ke mathata a  mangwe. E le gore re thekgane mathateng ao goba ditlaišegong, re swanetše go ba le lešoko le le tšwago pelong. Lešoko le tlo re tutueletša go thuša ba bangwe ka botho. (Baef. 4:32) Dika tše tša semelo se sefsa di tla re thuša go ekiša Modimo gomme ra kgona go homotša ba bangwe.​—2 Bakor. 1:3, 4.

8. Go ka ba le mafelelo afe ge re ka bontšha ba bangwe lešoko le botho? Nea mohlala.

⁸ Re ka thuša bjang kutšwanyana bana babo rena ka phuthegong bao ba diilago goba bao e lego bafaladi? Re swanetše go gwerana le bona gomme re ba thuše go bona gore ba bohlokwa kudu ka phuthegong. (1 Bakor. 12:22, 25) Nagana ka seo se diragaletšego Dannykarl, yoo a ilego a huduga Philippines gomme a ya Japane. Ge a le mošomong, o be a sa swarwe gabotse ka ge e be e se Mojapane. Ke moka ka letšatši le lengwe o ile a ya dibokeng tša Dihlatse tša Jehofa. Dannykarl o re: “Mo e ka bago batho ka moka bao ba bego ba le moo e be e le Majapane, eupša ba ile ba nkamogela ka lerato, go le bjalo ka ge eka ke kgale ba ntseba.” Bana babo rena ba ile ba tšwela pele ba mo swara ka botho, gomme seo sa mo thuša go gatela pele moyeng. Mafelelong o ile a kolobetšwa gomme ga bjale ke mogolo. Bagologotee le Dannykarl ba lebelela yena le mosadi wa gagwe Jennifer e le tšhegofatšo phuthegong ya bona. Ge bagolo ba bolela ka bona ba re: “Dannykarl le mosadi wa gagwe ke babulamadibogo bao ba phelago bophelo bjo bonolo, gomme ba bea mohlala o mobotse tabeng ya go tsoma Mmušo wa Modimo pele.”​—Luka 12:31.

9, 10. Nea mehlala yeo e bontšhago ditšhegofatšo tšeo di tlišwago ke go bontšha batho lešoko ge re le tšhemong?

⁹ Ge re botša ba bangwe molaetša wa Mmušo wa Modimo, re ba le sebaka sa go ‘direla bohle botse.’ (Bagal. 6:10) Dihlatse tše dintši tša Jehofa di ithuta maleme a mafsa ka gobane di nyaka go thuša bafaladi go ithuta Beibele. (1 Bakor. 9:23) Se se dirile gore go be le mafelelo a mabotse kudu. Ka mohlala, kgaetšedi Tiffany, yoo e lego mmulamadibogo kua Australia, o ile a ithuta Seswahili gore a kgone go thuša phuthegong ya leleme la Seswahili motseng wa Brisbane. Gaešita le ge Tiffany a ithutile leleme leo ga boima, o bile le ditšhegofatšo tše dintši. O re: “Ge o nyaka go ipshina ka tšhemo, gona thuša phuthegong ya leleme lešele. Go bjalo ka ge eka o etela nageng e šele o dutše o le nageng ya geno. O tla kwešiša seo borwarre bja rena bja lefase ka bophara bo se bolelago gomme wa iponela ka noši botee bjo re nago le bjona.”

¹⁰ Nagana le ka mohlala wa lapa le lengwe kua Japane. Morwedi wa lapeng leo e lego Sakiko o re: “Ge re be re šoma tšhemo ka bo-1990, re be re fela re kopana le bafaladi bao ba tšwago Brazil. Ge re be re ba balela mangwalo a go swana le  Kutollo 21:3, 4 goba Psalme 37:10, 11, 29 ka Dibeibeleng tša bona tša Sepotokisi, ba be ba theetša ka kelohloko gomme ba bangwe ba rothiša megokgo.” Eupša lapa le ga se la ka la kgaotša go bontšha bafaladi bao lešoko. Sakiko o re: “Ka morago ga go lemoga gore batho bao ba swerwe ke tlala ya moya, re ile ra thoma go ithuta Sepotokisi re le lapa.” Ge nako e dutše e eya, lapa le le ile la thuša gore go thongwe phuthego ya Sepotokisi gona moo Japane. Go theoša le mengwaga, lapa le le thušitše bafaladi ba bantši gore e be bahlanka ba Jehofa. Sakiko o oketša ka gore: “Go be go nyakega maiteko a magolo gore re ithute Sepotokisi, eupša ditšhegofatšo tše re di hweditšego di feta kgole maiteko ao. Re leboga Jehofa kudu.”​—Bala Ditiro 10:34, 35.

11, 12. (a) Morero wa rena wa go apara semelo se sefsa e swanetše go ba ofe, gona ka baka la’ng? (b) Ke’ng seo se tlago go re thuša go dula re ikokobeditše?

¹¹ Morero wa rena wa go apara semelo se sefsa ke gore Jehofa a retwe, e sego go nyaka go retwa ke batho. Gopola gore gaešita le sebopiwa seo se bego se phethagetše se ile sa dira sebe ka baka la go ikgogomoša. (Bapiša le Hesekiele 28:17) Ka gona, ka ge rena re se ra phethagala, go ka ba bonolo kudu gore re wele kotsing ya go ikgantšha le go ikgogomoša. Lega go le bjalo, go a kgonega gore re apare boikokobetšo. Ke’ng seo se tlago go re thuša go dira bjalo?

¹² E le gore re dule re ikokobeditše, letšatši le lengwe le le lengwe re swanetše go ba le nako ya go naganišiša ka seo re se balago ka Lentšung la Modimo. (Doit. 17:18-20) Tabeng ye, re swanetše go naganišiša ka mo go kgethegilego ka dithuto tša Jesu le mohlala wa gagwe o mobotse wa go hlankela ba bangwe ka boikokobetšo. (Mat. 20:28) Jesu o ile a ba a hlapiša barutiwa ba gagwe dinao. (Joh. 13:12-17) Le gona re swanetše go kgopela Modimo leboelela gore a re nee moya o mokgethwa woo o tlago go re thuša go lwantšha mokgwa wa go ipona re phagametše ba bangwe.​—Bagal. 6:3, 4; Bafil. 2:3.

13. Re tlo hwetša ditšhegofatšo dife ge e ba re ikokobeditše?

¹³ Bala Diema 22:4. Jehofa o letetše gore barapedi ba gagwe ka moka ba be le boikokobetšo gomme seo se feleletša ka ditšhegofatšo tše dintši. Boikokobetšo bo tla re thuša go dira gore ka phuthegong go dule go na le khutšo le botee. Le gona ge re dula re ikokobeditše, Jehofa o tla re bontšha botho bja gagwe bjo bogolo. Moapostola Petro o itše: “Ka moka ga lena ikapešeng boikokobetšo ge le dirišana, gobane Modimo o lwa le baikgogomoši, eupša o bontšha baikokobetši botho bja gagwe bjo bogolo.”​—1 Pet. 5:5.

14. Ke mang yo a re beetšego mohlala o mogologolo wa go ba boleta le go se fele pelo?

¹⁴ Lefaseng la lehono, gantši batho ba boleta le ba go se fele pelo ba lebelelwa ba fokola. Seo ga se nnete. Dika tše tše dibotse di tšwa go Ramatlaohle. Ga go na motho yo a phalago Jehofa Modimo ka go ba boleta le go se fele pelo. (2 Pet. 3:9) Nagana kamoo a ilego a arabela ka gona a diriša barongwa ba gagwe ge Aborahama le Lota ba be ba mmotšiša dipotšišo. (Gen. 18:22-33; 19:18-21) Le gona, Jehofa o ile a kgotlelela borabele bja setšhaba sa Isiraele ka mengwaga e fetago e 1 500.​—Hesek. 33:11.

15. Jesu o re beetše bjang mohlala wa go ba boleta le go se fele pelo?

¹⁵ Jesu le yena o be a le “boleta.” (Mat. 11:29) O bontšhitše go se fele pelo ka tsela e kgolo ka go kgotlelela mafokodi a balatedi ba gagwe. Nakong ka moka ya ge a be a le mo lefaseng, baetapele ba bodumedi ba ile ba mo swara gampe. Lega go le bjalo, o ile a dula a le boleta le go se fele pelo go fihlela a bolaelwa selo seo a sego a se dira. Ge a dutše a ekwa bohloko bja go šiiša koteng ya tlhokofatšo, o ile a rapela Tatagwe  gore a lebalele babolai ba gagwe. Ka baka la’ng? O itše: “Gobane ga ba tsebe seo ba se dirago.” (Luka 23:34) Ruri wo ke mohlala o mobotse kudu wa go bontšha boleta le go se fele pelo maemong a boima le ao a gateletšago!​—Bala 1 Petro 2:21-23.

16. Re ka bontšha bjang boleta le go se fele pelo?

¹⁶ Rena re ka bontšha bjang gore re na le boleta le go se fele pelo? Paulo o boletše tsela e nngwe ya go dira seo ge a be a ngwalela badumedigotee le yena gore: “Tšwelang pele le kgotlelelana gomme le lebalelana ka bolokologi le ge e ba motho a na le lebaka la go ba le pelaelo ka yo mongwe. Go etša ge Jehofa a le lebaletše ka bolokologi, le lena le dire bjalo.” (Bakol. 3:13) Re swanetše go ba boleta le go se fele pelo gore re kgone go kwa taelo ye, e bile ge re lebalela batho ba bangwe, re dira gore phuthego e dule e na le botee.

17. Ke ka baka la’ng go le bohlokwa gore re be boleta le go se fele pelo?

¹⁷ Jehofa o letetše gore Mokriste yo mongwe le yo mongwe a apare boleta le go se fele pelo gore a tle a mo phološe. (Mat. 5:5; Jak. 1:21) Sa bohlokwa le go feta ke gore ge re bonagatša dika tše maphelong a rena, re dira gore Jehofa a retwe e bile re thuša ba bangwe gore ba kwe keletšo ya Beibele.​—Bagal. 6:1; 2 Tim. 2:24, 25.

18. Lerato le tswalana bjang le go se kgetholle ba bangwe?

¹⁸ Dika ka moka tšeo re boletšego ka tšona go fihla ga bjale di tswalana le lerato. Ka mohlala, morutiwa Jakobo o ile a swanelwa ke gore a eletše Bakristegotee le yena gore ba tlogele go swara bahumi ka tsela e kgethegilego mola ba swara badiidi gampe. O boletše gore mokgwa woo o thulana le molao wa bogoši wo o rego: “O rate moagišani wa gago.” O okeditše ka gore: “Ge e ba le tšwela pele le beba sefahlego, le dira sebe.” (Jak. 2:8, 9) Go fapana le seo, lerato le tla re thuša gore re se kgetholle batho go ya ka thuto ya bona, morafo goba maemo setšhabeng. Ka gona, ga se ra swanela go no bolela ka molomo gore ga re na kgethollo. Re swanetše go bontšha seo go tšwa pelong.

19. Ke ka baka la’ng go le bohlokwa gore re apare lerato?

¹⁹ Lerato gape “ga le fele pelo e bile le botho” e bile “ga le ikgogomoše.” (1 Bakor. 13:4) Ruri go nyakega go se fele pelo, botho le boikokobetšo gore re tšwele pele re botša baagišani ba rena molaetša wa Mmušo wa Modimo. (Mat. 28:19) Le gona dika tše di re nolofaletša go phedišana ka khutšo le bana babo rena ka moka ka phuthegong. Re tlo hwetša ditšhegofatšo dife ge re bontšha ba bangwe lerato le bjalo? Phuthego e tla ba le botee, Jehofa a retwa gomme batho bao ba thabelago ba tla ka phuthegong. Ga go makatše ge Beibele e phetha tsela yeo e hlalosago semelo se sefsa ka mantšu a matla, ao a rego: “Ka godimo ga dilo tše ka moka, aparang lerato gobane ke setlemo se se phethagetšego sa botee.”​—Bakol. 3:14.

20. (a) Re swanetše go ipotšiša dipotšišo dife, gona ka baka la’ng? (b) Re lebeletše pele nakong efe?

²⁰ Yo mongwe le yo mongwe wa rena o swanetše go ipotšiša gore: ‘Nka dira’ng gape gore ke hlobole semelo sa kgale le go dula ke se hlobotše?’ Re swanetše go rapela Modimo go tšwa pelong gore a re thuše gomme re šome ka thata go fenya mokgwa le ge e le ofe wo o tla re paledišago go tsena Mmušong wa Modimo. (Bagal. 5:19-21) Le gona re swanetše go ipotšiša gore: ‘Na ke dula ke mpshafatšwa matleng a ka a tutuetšago monagano’? (Baef. 4:23, 24) Go apara semelo se sefsa le go dula re se apere ke selo seo Mokriste yo mongwe le yo mongwe a swanetšego go phela a se dira, go fihlela re kgona go dira seo ka mo go feletšego. Nagana kamoo bophelo bo tlago go ba bose ka gona ge ka moka ga rena re tla be re apere semelo se sefsa ka mo go feletšego!