Ala o mambo mena me

Ala o ebambu a mongo

Bebamban n’ekoto ba matata biso̱

Bebamban n’ekoto ba matata biso̱

“Nik’e me̱nde̱ londa, yete̱na lo sengan doi la Yehova, Loba lańu.”​—SAK. 6:15.

MYENGE: 61, 22

1, 2. O su la je̱ne̱ di londe̱ samba la Sakaria o njika bete̱medi Bonayuda ba tano̱ o Yerusalem e?

 SAKARIA muto̱ped’a mudī a ta angame̱n dutea eyeka ombusa je̱ne̱ di londe̱ samba. Yehova a boli mbaki ná a me̱nde̱ ko̱kise̱ bato ba titi mbale̱ ońola beboledi babu ba bobe. Ye̱ke̱i te̱ din kakane̱ jembe̱ Sakaria. Nde, diwengisan to̱ diwo̱ di si ta. Ka ni titi mbale̱ e ta te̱ nde e dia, name̱ne̱ pe̱ na bene̱ beboledi ba bobe. Ebol’a longa pe̱te̱ tempe̱l a Yehova o Yerusalem pe̱ e si ta be̱be̱ o bo̱. Nde ońola nje Bonayuda ba pomane̱no̱ jese̱le̱ ebolo Yehova a bake̱no̱ babo̱ e? Mo̱ ba timbi nde o ekombo abu buka te̱ ná ba be̱ne̱ longe̱ la m’bwe̱njē̱ e?

2 Sakaria a ta a bia ná Bonayuda ba timbi o Yerusalem ba ta nde bome na bito ba dube̱. Ba ta nde ba bena “Loba umwe̱le̱no̱ mudī” o dia milongi mabu ma mbo̱le̱ na bebolo babu. (Esr 1:2, 3, 5) Ba dī ekombo yena ba tano̱ ba máko̱lo̱ngo̱ne̱ o wala o ekombo yena jita labu ba si tano̱ ba bia. Longa la tempe̱l a Yehova peńa di si be̱ te̱ mweńa ba si wusa tuse̱ ńolo o dangwa etum a lo̱ndo̱ ya 1 600 km o nge’a bobe ńa midongo na madale.

3, 4. Njika mitakisan Bonayuda ba timbi ba kusino̱ e?

3 Ne̱ni lo̱ndo̱ labu di tombino̱ e? O lo̱ndo̱ labu, ye̱ke̱i te̱ Bonayuda ba tombise̱ ponda jita o dutea jombwea we̱ni ba tano̱ bangame̱n boka peńa. Batudu ba bato bena ba ta oteten abu bena ba se̱le̱ je̱ne̱ mundi, ba langwedi babo̱ ońola do̱lo̱ la Yerusalem na tempe̱l ao. (Esr 3:12) O be̱ te̱ o lo̱ndo̱ na babo̱, nde o tunge̱ o Yerusalem, ne̱ni o wusano̱ senga o mulema o je̱ne̱ mo̱ ka nged’a boso e? O wusa bwa ndutu o je̱ne̱ ne̱ni bekoko be kudumane̱no̱ bebule̱le̱ ba milongi e? O wusa o langisane̱ bedima bende̱ne̱ ba Babilon na bedima be bulabe̱le̱ ba Yerusalem, na mapo̱ndi mande̱ne̱ we̱ni mo̱mbe̱ na njongo ba se̱le̱no̱ be̱ e? Nde bato bembe̱ milema. O lo̱ndo̱ labu la bwaba la betimbedi be̱n ne̱ni dia la ngińa la Yehova di sungino̱ babo̱. Ba tunge̱no̱, ka lambo laboso ba se̱le̱ nde boka diyo̱ o we̱ni tempe̱l e tano̱ e te̱me̱ kwaṅ, na babo̱ ba kumwa bola Yehova mabea ma dise̱ oten buńa te̱. (Esr 3:1, 2) O bebotedi ba ta muńe̱nge̱ o bola kańena ye̱ne̱ne̱ nde biana to̱ lambo di si wusa jeka babo̱.

4 O sumo te̱ longa la tempe̱l, Bonaisrael ba ta pe̱ bangame̱n longa mindi mabu peńa. Ba ta bangame̱n longa mandabo, sa myonda na sombwea pe̱ mbia mabu. (Esr 2:70) Ebolo yena e ta e nanga babo̱ oboso e ta ye̱ne̱ne̱ bodilo jita. Nde ba pomane̱ o kusa mitakisan ma ngińa. To̱ná ba se̱le̱no̱ lembe̱ mo̱, ba timbi bo̱bo̱ ombusa 15 la mbu ma mitakisan. (Esr 4:1-4) Nde tambu di timbi buka lama o mbu má 522 B.P.A. ponda kiṅ’a Persia e we̱le̱no̱ mwekan o ebol’a longa o Yerusalem. Kie̱le̱ ńa mu mundi e si ta pe̱ mbaki.​—Esra 4:21-24.

5. Nje Yehova a bolino̱ jombwea jese̱le̱ l’ebol’a tumba lao e?

5 Yehova a ta a bia nje e mapule̱ tumba lao. Na Loba a bola Sakaria je̱ne̱ di sukan o bola Bonayuda mbaki ná a to̱ndi babo̱, a do̱lisane̱ pe̱ babo̱ ońola nje ye̱se̱ ba tano̱ ba mábola nate̱na wa jombwea ebol’a longa. A bola pe̱ babo̱ mbaki ná a me̱nde̱ tata babo̱ yete̱na ba timbi pe̱te̱ o bola ebol’ao. Jombwea ebol’a longa la tempe̱l peńa, Yehova a ta a kakane̱ ná: “Nik’e me̱nde̱ londa, yete̱na lo sengan doi la Yehova, Loba lańu.”​—Sak. 6:15.

MULO̱Ṅ MA ANGE̱L A NGIŃA I JAI O WO̱SI

6. (a) Ne̱ni je̱ne̱ di londe̱ lo̱mbi la Sakaria di maboteano̱ e? (Ombwa duta la bebotedi ba jokwa.) (b) Ońola nje wo̱si i be̱nno̱ miso̱no̱ me diwengisan e?

6 Je̱ne̱ di sukan la Sakaria nika ná di londe̱ lo̱mbi nde le ponda po̱ di di membe̱ dube̱ buka me̱se̱. (Langa Sakaria 6:1-3.) E̱ne̱ te̱ o mo̱nge̱le̱ ná: “La teten a midongo miba . . . ma musòmba” bebamban ba wo̱si bene̱i be mabusea oten, bena be boṅsan ońola bwemba. Wo̱si i bambe̱ bebamban i be̱n miso̱no̱ me diwengisan. Nika e mongwane̱ o jemba muje̱ o wo̱si te̱. Na Sakaria a baise̱ ná: “Be bebamban be nde ne̱ e?” (Sak. 6:4) Biso̱ pe̱ di mapula o bia nje ye nika, kana din je̱ne̱ di mombweano̱ pe̱ biso̱.

Yehova a dia a mabolane̱ ange̱l ao o tata na jembe̱ tumba lao

7, 8. (a) Mi midongo mibane̱ me nde eyemban a nje e? (b) Ońola nje midongo mibane̱ meno̱ nde ma musòmba e?

7 O Bibe̱l midongo me ná mi be̱ eyembilan a manea, to̱so̱ go̱bina. Midongo ma me̱ne̱ ma Sakaria me nde mulemlem ka midongo mi kwalabe̱ o eding’a Daniel. Mudongo mō̱ mwe nde eyemban a byanedi basam na be bwindea ba Yehova. Mune̱ mudongo mwe nde eyemban a Janea la Mesia le o dia la Yesu. (Dan. 2:35, 45) Botea te̱se̱be̱ la Yesu ka Kiṅe̱ o mbu má 1914, mi midongo mibane̱ mi te̱m, mi be̱ne̱ pe̱ epol’a mweńa o belondisedi ba jemea la Loba o wase.

8 Ońola nje mi midongo mi tano̱ nde ma musòmba e? Musòmba mwe tiki mulemlem ka gol. Yehova a boli doi ná musòmba mu bolane̱ o longa la muno̱ko̱, ombusa ponda pe̱ o longa la tempe̱l a Yerusalem. (Bbu. 27:1-3; 1 Ki. 7:13-16) E te̱nge̱ne̱ so̱ ná musòmba ma midongo mibane̱ me nde eyemban, mo̱nge̱le̱ biso̱ tik’a byanedi basam ba Janea la Yehova na la Mesia, manea mena ma me̱nde̱ o waneye̱ mbel’a moto mbo̱le̱ na minam.

9. Ba nja be baduane̱ bebamban e, njika m’bē̱ pe̱ ba be̱nno̱ e?

9 Di timbe so̱ o bebamban. Bebamban na baduane̱ mo̱ be nde eyemban a nje e? Baduane̱ bebamban be nde ange̱l, pondapo̱ mabo̱to̱ to̱so̱ bepepa ba ange̱l. (Langa Sakaria 6:5-8.) Ye nde busa “oboso ba Sango a wase ńe̱se̱” o londise̱ ndak’a tobotobo. Njika m’bē̱ mu bolabe̱ babo̱ e? Bebamban na baduane̱ mo̱ ba lomabe̱ nde o jombwea bepolo ba tobotobo. M’bē̱ mabu mwe nde ná ba tate tumba la Yehova, sepo̱n di wu o “ekombo a pongo,” Babilon. Yehova a me̱nde̱ jombwea ná Babilon e si no̱ngo̱ pe̱ tumba lao mukoma. A se̱ lo̱ko̱mea nika e wanedino̱ balonge̱ tempe̱l o mińa ma Sakaria e! Ba ta ba bia ná ba s’angame̱n bwa basingedi babu bo̱ngo̱.

10. Njika mbaki eding’a Sakaria ya bebamban na baduane̱ mo̱ e mabolano̱ baboledi ba Loba nin we̱nge̱ e?

10 Ka o mińa ma Sakaria Yehova ńa mamuti a dia a mabolane̱ ange̱l o tata na jembe̱ tumba lao. (Mal. 3:6; Bon. 1:7, 14) Botea na ponda Israel ńa mudī e busino̱ o mukoma ma mudī o Babilon Ninde̱ne̱ o mbu ma 1919, bońaki ba jowe̱ la mbale̱ bo si we̱li pe̱ jekabe̱ to̱na mitakisan ma ngińa. (Bbī. 18:4) Kana di be̱nno̱ betatedi ba ange̱l, di si bwa bo̱ngo̱ to̱ bō̱ ná bebokedi ba Yehova be pe̱te̱ ná be tusabe̱ kaponda mudī. (Mye. 34:8) O diwengisan, je ná di be̱ mbaki ná baboledi ba Loba o wase ńe̱se̱ ba me̱nde̱ benga ńaka kaponda mudī. Niponda jeno̱ o dutea o je̱ne̱ la Sakaria, di si be̱n penda to̱ po̱ ná di be̱n betatedi owas’a diwutamea la midongo mibane̱.

11. Ońola nje di s’angame̱nno̱ bwa bo̱ngo̱ niponda manea ma nin wase ma me̱nde̱no̱ po̱ te̱nge̱ne̱ tumba la Loba e?

11 Son a ponda manea ma was’a Satan ma me̱nde̱ lata ngoto o keka dakea tumba la Loba. (Hes. 38:2, 10-12; Dan. 11:40, 44, 45; Bbī. 19:19) Eding’a Hesekiel e makwala ná matumba ma jai omo̱ń a wo̱si, dimuti dinde̱ne̱ na mulo̱ṅ ma ngińa ba me̱nde̱ po̱ janane̱ tumba la Loba, ba kudumane̱ ekombo ka diwindiwindi. (Hes. 38:15, 16) * Mo̱ jangame̱n soa na bo̱ngo̱ e? Ke̱m! Ebimb’a ange̱l i maduane̱ bebamban ye na biso̱. O niponda ngińa ńa ndenge̱ ninde̱ne̱, mulo̱ṅ ma ange̱l a Yehova ńa mamuti mu me̱nde̱ po̱ tata tumba la Loba, mu ńamse̱ be̱se̱ ba mate̱nge̱ne̱ byanedi bao basam. (2 Tes. 1:7, 8) Bo buńa bo me̱nde̱ nde be̱ bonde̱ne̱! Nde nja ńe mwaned’a milo̱ṅ ma mo̱ń ma Yehova e?

YEHOVA A MASONGE̱ KIṄ’AO NA PRIS’AO EKOTO

12, 13. (a) Nje Loba a baise̱no̱ Sakaria ná a bole? (b) Langwa ne̱ni eding’a muto̱mbo̱ e mombweano̱ Yesu Kristo.

12 Sakaria a kusi me̱ne̱ lo̱mbi mena mo̱me̱ne̱ mō̱ e̱nno̱. Nde ombusa ponda a bo̱li lambo le̱ne̱ne̱ na miso̱ ma bane̱, na lena di ta langame̱n jembe̱ balonge̱ tempe̱l a Loba peńa. (Langa Sakaria 6:9-12.) Loba a ta anea Sakaria ná a kasane̱ Heldai, Tobiya na Yedaya​—bato balalo ba wu peńa o Babilon​—mabea ma silba na gol, ná a po̱ngo̱ne̱ mo̱ “ekoto” ende̱ne̱. (Sak. 6:11) E ta nde e baisabe̱le̱ Sakaria ná a songe̱ ekoto o mulopo ma go̱bina Serubabe̱l ńa tumba la Yuda, mbot’a David e? Ke̱m. Yen ebe bato ba ta mańaka o je̱ne̱ ná Prisi Ninde̱ne̱ Yosua nde a songe̱no̱ ekoto o mulopo.

13 Mo̱ songe̱ la Prisi Ninde̱ne̱ Yosua ekoto di timbise̱le̱ mo̱ kiṅe̱ e? Ke̱m, Yosua a si ta mō̱ ńa mbot’a David, a si wusa so̱ be̱ kiṅe̱. Songe̱ lao l’ekoto di ta nde edinge̱, eyemban a mō̱ nu me̱nde̱ be̱ kiṅe̱ na prisi o bwindea. Prisi ninde̱ne̱ ni te̱se̱be̱ pe̱ kiṅe̱ e belabe̱ ná Muto̱mbo̱. Betiledi be malangwa na bwē ná Yesu Kristo nde e muto̱mbo̱.​—Yes. 11:1; Mat. 2:23 *.

14. Njik’ebolo Yesu ńe Kiṅe̱ na Prisi Ninde̱ne̱ a mabolano̱ e?

14 Yesu Kiṅe̱ na Prisi Ninde̱ne̱, nde e mwaned’a mulo̱ṅ ma mo̱ń ma Yehova. Ka mwanedi, a mombwea ná pe̱ńe̱pe̱ńe̱ ná tumba la Loba o mususu di be̱ne̱ mbo̱le̱ to̱ná di songame̱no̱ oteten a was’a bobe. (Yer. 23:5, 6) O kie̱le̱ ni maye̱, Kristo a me̱nde̱ te̱me̱ o buka matumba o lingea doi la byanedi lasam la Loba, a sunga pe̱ tumba la Yehova. (Bbī. 17:12-14; 19:11, 14, 15) Nde oboso ná a mako̱kise̱ matumba, Yesu ńe Muto̱mbo̱ a be̱n ebolo ende̱ne̱ o bola.

A ME̱NDE̱ LONGA TEMPE̱L

15, 16. (a) Nje e timbisabe̱ peńa na njik’ebolo e bolabe̱ pe̱ o nin pond’asu e, nja pe̱ nu boli mo̱ e? (b) Nje e me̱nde̱ po̱ o su la Janea la Ikol’a Mbu la Yesu e?

15 O sumo te̱ be̱ lao la Kiṅe̱ na Prisi Ninde̱ne̱, Yesu a bolabe̱ pe̱ m’bē̱ ma ‘longa tempe̱l a Yehova.’ (Langa Sakaria 6:13.) O nin pond’asu Yesu a boli y’ebol’a longa ponda a te̱se̱no̱ bowe̱ Loba ba mbale̱ wonja na Babilon Ninde̱ne̱ o mbu má 1919, a boka pe̱te̱ peńa mwemba ma Kriste̱n. A te̱se̱ pe̱ “mūt’a jemea na jangwa” o die̱le̱ ebolo o eboko a wase ya tempe̱l a mudī ninde̱ne̱ ńa Yehova. (Mat. 24:45) Yesu a walame̱ne̱ pe̱ o timbise̱le̱ tumba la Loba ke̱nge̱nge̱, na jongwane̱ pe̱ mo̱ o sangise̱ jowe̱ lao.​—Mal. 3:1-3.

16 O ponda Janea la Ikol’a Mbu, Yesu na 144 000 la kiṅe̱ na prisi ba me̱nde̱ po̱le̱ mbel’a moto ńe jemea o ke̱nge̱nge̱. Bowe̱ Loba ba mbale̱ buka te̱ so̱ nde ba me̱nde̱ be̱ o wase ni sangisabe̱. Jowe̱ la mbale̱ di me̱nde̱ so̱ timbisabe̱ pe̱ńa o mususu mwe̱se̱!

NO̱NGO̱ DONGO O EBOL’A LONGA

17. Njika mbaki Yehova a bolino̱ Bonayuda ombusa ponda e, ne̱ni pe̱ mwe̱ndi mao mu tapino̱ babo̱ e?

17 Ne̱ni Bonayuda ba mińa ma Sakaria ba kasino̱ mwe̱ndi mao e? Yehova a boli mbaki ná a me̱nde̱ jongwane̱ na tata pe̱ babo̱ o ebol’abu. Ni mbaki ná tempe̱l e me̱nde̱ pe̱te̱ longabe̱ e boli babo̱ dipita, ńembe̱ pe̱ milema mabu. Nde ne̱ni ngus’a bato buka te̱ i wusano̱ bola y’ebolo ende̱ne̱ e? Byala ba Sakaria be mabupe̱ be sumwane̱ babo̱ bo̱ngo̱ na penda. O sumo te̱ ná bato ba jemea ka Heldai, Tobiya na Yedaya ba ta ba sue̱le̱ babo̱, Loba a lango pe̱ ná jita di me̱nde̱ “o po̱ longa tempe̱l a Yehova.” (Langa Sakaria 6:15.) Kana ba tano̱ mbaki ná Loba a masue̱le̱ babo̱, Bonayuda ba pomane̱ timba o ebol’a longa to̱ná e tano̱ owas’a mwekan. Nika e si no̱ngi pe̱ ponda bwaba na Yehova a sumwa mwekan mwena mu ta babo̱ ekeṅan; na tempe̱l e bo̱le̱ longabe̱ o mbu má 515 B.P.A. (Esra 6:22; Sak. 4:6, 7) Nde be byala ba Yehova be mombwea pe̱ mambo mande̱ne̱ me o bolane̱ o nin pond’asu.

Yehova a si madimbea ndolo di lee̱le̱no̱ ońol’ao! (Ombwa mongo 18, 19)

18. Ne̱ni Sakaria 6:15 eno̱ o londa we̱nge̱ e?

18 Lodun la bato o nin we̱nge̱ le o po̱ o jowe̱ la mbale̱, le pe̱ muńe̱nge̱ o bolane̱ “bema” babu ba tiki nika ńe nde pond’abu, ngud’abu, na mabe̱ne̱ mabu o sue̱le̱ tempe̱l ninde̱ne̱ ńa mudī ńa Yehova. (Min. 3:9) Ne̱ni jeno̱ ná di be̱ mbaki ná Yehova a do̱lisane̱ miwe̱n di mapo̱ngo̱no̱ o sue̱le̱ jowe̱ lao e? O̱nge̱le̱ ná Heldai, Tobiya, na Yedaya ba ta ba wana mabe̱ne̱ mabu ná Sakaria a po̱ngo̱ne̱ mo̱ ekoto. Y’ekoto e ta nde “eyemban a jo̱nge̱le̱,” ya mabea ma wonja ba wanno̱ o sue̱le̱ jowe̱ la mbale̱. (Sak. 6:14) Mulemlem pe̱ nde ebol’asu na ndol’asu di malee̱le̱no̱ ońola Yehova ba si me̱nde̱no̱ dimbabe̱le̱. (Bon. 6:10) Yehova a si madimbea miwe̱n masu, a mo̱nge̱le̱ mo̱ o bwindea.

19. Ne̱ni me̱ne̱ ma Sakaria ma matapano̱ biso̱ o nin we̱nge̱ e?

19 Bebolo bende̱ne̱ tumba la Loba di mabolano̱ o nin we̱nge̱ be mabola mboṅ ná Yehova a manamse̱ tumba lao, na ná Yesu pe̱ nde e mudied’ao. Je muńe̱nge̱ o be̱ o bebokedi be bam, be mbo̱le̱, na be pe̱ bwindea. Mwano ma Yehova jombwea jowe̱ la mbale̱ mu “me̱nde̱ londa.” Bwane̱ epolo o be̱nno̱ o bebokedi ba Loba muńe̱nge̱, o ‘sengan doi la Yehova, Loba [lo̱ngo̱].’ Na nika nde o me̱nde̱no̱ tika be̱ owas’a betatedi ba Kiṅe̱ na Prisi Ninde̱ne̱ na ba baduane̱ bebamban be o mo̱ń. O si we̱nge̱le̱ ngud’ango̱ o sue̱le̱ jowe̱ la mbale̱. O boli te̱ nika, we ná o be̱ mbaki ná Yehova ńa mamuti a me̱nde̱ kombe̱ na tata wa o min mińa misukan ma yen ebe̱yed’a mambo​—na o bwindea!

^ Eyal’a “Nasaret” e mapula nde kwala na bwambo ba Bonahebe̱r ná “muto̱mbo̱.”