1, 2. Shighe u i tese Sekaria mpase u sha mnenge u sha utaankaruhar i bee la, kwagh u Mbayuda mba ken Yerusalem lu nena?

YANGE mba tesen profeti Sekaria mpase u sha mnenge u sha utaankaruhar la mba been yô, lu a akaa kpishi a henen sha mi. Yehova yange tôndo zwa u tsahan ior mba eren kwagh sha mimi ga la, sha ci u aferakaa a ve la. Se na jighjigh ser, ityendezwa ne yange ia taver Sekaria ishima. Kpa kwagh lu a kaha kposo ga. Ior lu eren aferakaa her tsô, shi i lu a kpoghor a tom u tempel u Yehova u i hide i lu maan ken Yerusalem la tsô kpaa ga. Er nan ve Mbayuda de tom u Yehova na ve ne fese nahana? Ve hide ken tar ve sha u va eren di akaa a ve tseeghlee?

² Sekaria fa er Mbayuda mba ve hide ken Yerusalem la lu ior mba lun a jighjigh yô. Lu ior “mba Aôndo tor asema a ve ityô,” nahan ve mough ve undu uya vev man ikpenga ve ken Babilon yô. (Esera 1:2, 3, 5) Ve undu tar u ve fa u tsembelee la, ve yem ken tar, u ve kpishi ve lu a vande zan her tsô kpaa ga yô. Luun er tom u hiden maan tempel u Yehova la, yange ua lu tom u hange hange ga yô, ma ve mough ken Babilon ma ve yem Yerusalem, zende u cieryol, u kuman ukilomita 1,600 la ga.

3, 4. Ka mbamzeyol mba nyi Mbayuda mba ve hide ken tar ve la tagher a mini?

 ³ Zende ve la lu nena? Er ve lu hiden sha gbenda la, a̱ shi nan kpa, ve lu a shighe u henen sha kwagh u ijiir ve i he i ve lu hiden her la. Ve ungwa sha zwa u mbabeenyol vev er ngise Yerusalem lu gar u doon ashe kpishi kua tempel u lu ker la kpaa yô. (Esera 3:12) Yange wea lu zan zende ne a ve, man wea za nenge a gar u Yerusalem la sha kwa wou u hiihii nahan, ma lu u nena? Yange wea nenge er ayou a ken gar la hingir alôgh, toho wuha cir sha mi nahan, ishima ma i vihi u kere? Yange ma vihi u sha ci u kpekpe u gar la yôhôr shi ngu a aan sha ajiir a ihindagar man ayou a yange i kuran gar vande lun la yumuu? Alaghga ma u lu ôron er gar u Babilon a lu a kpekpe u vesen, u taver iyol ve, kpekpe u Yerusalem a gem a hembe cica cii yô. Kpa iyol kpe ior mban ker ga cii. Ve vande nengen er Yehova yima ve shi wase ve sha gbenda er ve lu hiden ken tar ve la yô. Kwagh u hiihii u ve er yô, lu u tan atse a nanden naagh sha mi, ape tempel vande lun la, maa ve hii u nan Yehova naagh sha atse shon hanma iyange. (Esera 3:1, 2) Ve hide a ishimatseen kpishi, nahan lu inja er kwagh môm u nan ve iyolkpen ngu ga nahan.

⁴ Ka tom u maan tempel la tseegh Mbaiserael lu a mi ga, yange gba u vea maa agar a ve kpaa. Gba u vea maa ayou a ve, vea kaha ishule shi vea koson icombor ve kpaa. (Esera 2:70) Sha ashe yô, tom ne lu tom u ganden ve. Shi ica i gba ga tsô mbaihyomov vev gba nôngon u yangen ve tom la. Sha hiihii la, ve taver ishima her, kpa er ve hendan a ve kuma anyom 15 yô, iyol va hii u kpen ve. (Esera 4:1-4) Ka va shin anyom 522 u a mar Yesu yô, ve tagher a zayol u vesen. Hen shighe la, tor u Mbapershia na wada ér i de u maan Yerusalem. Lu inja er a kera tsa a ma gar la ga nahan.—Esera 4:21-24.

5. Yehova yange wase ior nav u hiden eren un tom nena?

⁵ Yehova yange fa er gba u a taver ior nav ishima yô. Aôndo yange tese Sekaria mpase u sha mnenge u masetyô la, sha u a wase Mbayuda ve fa er ve doo Yehova ishima man er akaa a ve hila er sha ci na la cii a gbe un kwagh yô. Shi a tôndo zwa a ve ér vea hide a kôr tom na ave yô, una kura ve kpee je. A er ityendezwa a ve sha kwagh u tom u hiden maan tempel la ér: “Kwagh ne una kure sha mi vough, aluer nea wa imo i Ter, Aôndo wen, ikyo a ishima i môm yô.”—Sek. 6:15.

6. (a) Ka nyi Sekaria hii nengen a mi ken mpase u sha mnenge u sha anigheni laa? (Nenge foto u a lu sha mhii u ngeren ne la.) (b) Er nan anyinya la a lu ukala kposo kposoo?

⁶ Alaghga tsô ka mpase u sha mnenge u sha anigheni u i mase tesen Sekaria ne a lu a akaa a hemban taver jighjigh wase cii ye. (Ôr Sekaria 6:1-3.) Nôngo u nengen a akaa a Sekaria nenge a mi la ken ishima you. Akekeautya anyiin “due hen haregh u iwo ihiar . . . i togula.” Anyinya a a lu urugh akekeautya la nga ukala kposo kposo, nahan lu ican u kaven mba ve henda a la ga. Tsô Sekaria pine ér: “Ka nyi akaa nee?” (Sek. 6:4) Se kpa se soo u fan, sha ci u mpase u sha mnenge ne bende a vese jighilii je.

7, 8. (a) Iwo i ihiar la tile sha ityough ki nyi? (b) Er nan iwo ne i lu iwo i togula?

⁷ Ka a ôron kwagh u iwo ken Bibilo yô, ashighe agen i lu kwagh u ityartor shin ugomoti je i lu ôron ye. Iwo i Sekaria nenge a mi ne ngi kwaghmôm a iwo i Daniel ôr kwagh u i ken kwaghôron na u profeti la. Uwo u môm la tile sha ityough ki mtemtor u Yehova u tsôron, u a lu sha won cii la. Uwo ugen la tile sha ityough ki Tartor u Mesiya u sha ikyev i Yesu la.  (Dan. 2:35, 45) Hii shighe u i ver Yesu Tor ken inyom i 1914 la je, iwo i ihiar ne hingir imôngo, man ngi eren tom u vesen u kuren awashima u Aôndo sha ci u tar ne.

⁸ Er nan iwo ne i lu iwo i togula? Togula ka iwen i injaa er zanaria nahan. Yehova yange kaa ér i maa akaa agen ken tabernakel sha togula kua tempel u i va maa ken Yerusalem la kpaa. (Eks. 27:1-3; 1 Utor 7:13-16) Er iwo i sha ikyav ne, i lu iwo i togula yô, kwagh ne umbur se er mtemtor u Yehova u sha won cii la kua Tartor u Mesiya la ve doo kpishi yô. Ityartor i ihiar ne ia va uumace a bem man averen kpishi.

9. Ka unô yange ve henda akekeautya laa, man i na ve nyi tomo?

⁹ Nahan se ôr ase nen kwagh u akekeautya la. Ka nyi i lu akekeautya laa? Man mbahendan a la di ka unô? Mbahendan mbara ka mbatyomov, man alaghga ka mbatyomov mba ken iniongo i mbatyomov kposo kposo. (Ôr Sekaria 6:5-8, NW.) Ve due sha “ishigh ki Ter u taregh cii,” u za eren zegetom u i ne ve yô. I na ve nyi tomo? I tindi mbatyomov mban sha ajiir kposo kposo sha u ve za kura ior mba Aôndo, hemban cii je yô sha ikyev i Babilon, “tar u Imbusutarimese la.” Mayange je Yehova una kera lumun ér ior nav ve lu ikpan i Babilon ga. Sha kpôô yô, kwagh ne yange una sur ior mba sha shighe u Sekaria mba ve lu eren tom u maan tempel la asema je a gande! Ve fa je ér mbaihyomov vev vea fatyô u yangen ve tom ne ga.

10. Kwaghôron u profeti u Sekaria u sha kwagh u akekeautya man mba ve hende a la una fatyô u wasen se nyian nena?

¹⁰ Nyian kpa, Yehova u akum a sha tindin mbatyomov nav sha u ve kura ior nav shi ve taver ve asema er sha ayange a Sekaria la kpa er nahan. (Mal. 3:6; Heb. 1:7, 14) Zegebabilon yange kôr mba civir Yehova ikpan ken jijingi, kpa hii ken inyom i 1919, inyom i í pase ve i tuhwa la, mbahyomov vev nôngo kpoghuloo ér vea yange mcivir u mimi, a̱ de u samber, kpa ve fatyô ga. (Mpa. 18:4) Mbatyomov mba kuran se, nahan ityôkyaa ngi i cian ser alaghga nongo u Yehova shi ua va hingir u lun sha ikyev i ukwaghaôndo mba aiev ga. (Ps. 34:7) Kpa ior mba Aôndo vea gema a za a za hemen u civir Yehova sha tar jimin cii. Mpase u sha mnenge u Sekaria ne wase se u fan ser kwagh a er se ga, sha ci u iwo i ihiar la ngi kuran se.

11. Gba u se cia ityav mbi a va ta sha ior mba Aôndo la ga sha ci u nyi?

¹¹ Ica a gba tsô ugomoti mba tar u Satan ne vea zua imôngo, vea gba keren gbenda u timin ior mba Aôndo. (Esek. 38:2, 10-12; Dan. 11:40, 44, 45; Mpa. 19:19) Kwaghôron u profeti u Esekiel la kaa ér akumautya ne aa tange van sha a vese er abeen a a cir tar nahan, aa lu van sha anyinya sha ishimavihin je. (Esek. 38:15, 16) * Se cia vee? Mayange ga! Akumautya a Yehova nga a vese. Sha shighe shon u zegecan la, mbatyomov mba ve lu ushoja mba Yehova u akum a sha la vea kohol imôngo sha u yiman ior mba Aôndo shi timin mba ve hendan a mtemtor na la. (2 Tes. 1:7, 8) A doo ato sha iyange la ga! Kpa ka an nana hemen akumautya a Yehova a sha laa?

12, 13. (a) Yange i kaa a Sekaria ér a̱ er nyi? (b) Er nan ve se fe ser ka Yesu Kristu a lu Iceren laa?

¹² Sekaria yange nenge mbampase mba sha mnenge mba anigheni mbara un tswen. Kpa gba u una er kwagh hegen u ior mbagenev kpa vea nenge yô. Shi lu kwagh u una taver mba ve lu eren tom u hiden maan tempel la asema yô. (Ôr Sekaria 6:9-12.) I kaa a Sekaria ér a ngohol azurfa man zenaria hen Heldai man Tobiya kua Yedaia, ve mba ve mough ken Babilon ve sember va nyôron ken tar u Mbayuda la. Una ngohol yô, a̱ “er idyer i tor a mi.” (Sek. 6:11) I kaa a na ér a̱ cir Serubabel, or u ken kwe u Yuda, u due ken tsombor u Davidi, shi lu gomna kpaa la idyer nee? Ei. Yehova kaa ér a̱ za cir Zegepristi Yosua idyer ne sha ityough. Kwagh ne yange una kpiligh ior iyol kpishi.

¹³ Yange mba cirin Zegepristi Yosua idyer i tor ne yô, maa hingir toro? Ei, sha ci u Yosua lu or u ken tsombor u tor Davidi ga, nahan kuma u lun tor ga. I er kwagh ne sha u tsenganôron kwagh u pristi ugen u una va hingir tor ken hemen shi una tema tor gbem sha won la. I yila zegepristi shon u a lu tor ne ér Iceren. Bibilo pase wang ér Iceren ne ka Yesu Kristu.—Yes. 11:1; Mat. 2:23.

14. Er Yesu a lu Tor man Zegepristi yô, ka nyi tom a lu a mini?

¹⁴ Yesu ngu Tor shi ngu Zegepristi kpaa. Nahan ka un a hemen akumautya a Yehova a sha la ye. Ngu eren tom kpoghuloo sha er a kpe ior mba Aôndo cii iyol yô, shin er ve lu ken tar u pilagh ne nahan kpaa. (Yer. 23:5, 6) Ica a gba ga tsô, Kristu una hemen akumautya la sha u va timin akuraior. Una er kwagh ne sha u suen mtemtor u Aôndo la shi yiman ior mba Yehova. (Mpa. 17:12-14; 19:11, 14, 15) Kpa cii man shighe la yô, Yesu u a lu Iceren la ngu a tom kpishi u una vande eren yô.

15, 16. (a) I hide i ver tiônnongo u Kristu shi i sôr aeren a ior mba Aôndo sha shighe wase ne nena, man ka an nan er kwagh nee? (b) Tar ua lu nena shighe u Kristu una hemen zan zan anyom dubu aa kar been laa?

¹⁵ Yange i ver Yesu Tor kua Zegepristi, kpa lu cii la ga, shi i na un tom u ‘maan tempel u Yehova’ la kpaa. (Ôr Sekaria 6:13.) Yesu yange er tom u maan kwagh la sha u yiman mba civir Yehova sha ikyev i Zegebabilon shi veren tiônnongo u Kristu ken inyom i 1919 la. Shi yange ver “wanakiriki u jighjigh man u fan kwagh” la sha u a hemen tom u i lu eren ken zege tempel u ken jijingi, vegher u shin tar la. (Mat. 24:45) Yesu shi ngu sôron aeren a ior mba Aôndo, ngu wasen ve u civir Aôndo sha gbenda u vea hôngor mcivir ve ga yô.—Mal. 3:1-3.

¹⁶ Shighe u Yesu vea iorov 144,000, mba vea lu utor man upristi a na imôngo mbara vea hemen zan zan anyom dubu môm la, vea wase mbananjighjigh vea kera lu a isholibo iyol ga. Shighe u vea er kwagh ne a bee la, a lu mbacivir Aôndo sha mimi tseegh vea mase shin sha tar u ua hingir wang la ye. Ken masejime yô, mcivir u mimi una hide a lu hanma ijiir cii sha tar!

17. Yehova shi yange taver Mbayuda ishima ér nyi, man loho na la bende a ve nena?

¹⁷ Loho u Sekaria la yange u bende a Mbayuda mba sha ayange a na la nena? Yehova yange tôndo zwa a ve ér una wase ve shi una kura ve sha er vea kure tom u tempel la yô. Ityendezwa ne taver ve asema. Kpa ior kpuaa nahan vea er zegetom ne nena? Sekaria maa ôr ve kwagh u yange dugh mciem shin akperan ken asema a ve kera yô. Aôndo kaa ér mbagenev kpishi kpa “vea va wase u maan tempel u Ter” ne,  er orjighjigh Heldai man Tobiya kua Yedaia kpa er nahan. (Ôr Sekaria 6:15.) Er Mbayuda fa ér Yehova ngu wasen ve yô, ve hide ve hii tom la fese shin er tor u Mbapershia wa atabam sha tom la nahan kpaa. Ica gba ga je maa Yehova kar a atabam u lu ve sha ishigh er ka uwo la kera, nahan ve maa tempel la ve bee shighe u shi anyom 515 u a mar Yesu la. (Esera 6:22; Sek. 4:6, 7) Nahan kpa, mkaanem ma Yehova mara shi ma ôr kwagh u vesen ugen u a lu zan hemen nyian u a hembe kwagh u sha shighe u Sekaria la ica je yô.

18. Kwaghôron u ken Sekaria 6:15 la ngu kuren sha mi sha shighe wase ne nena?

¹⁸ Nyian ne, mba civir Yehova umiliôn imôngo mba nan “inyaregh” vev sha asema a ve kua shighe ve man akaa a ve a injaa agen sha u wasen tom u ken zege tempel u ken jijingi u Yehova la sha agee a ve cii. (Anz. 3:9) Er nan se fe ser kwagh u se lu eren sha u suen tom ne la doo Yehova kpishi? Aluer se umbur yô, Heldai man Tobiya kua Yedaia yange ve va na Sekaria azurfa man zenaria ér a er idyer i tor a mi. Idyer i tor ne lu “kwagh u umbur” iyua i ve er sha ci u mcivir u mimi la. (Sek. 6:14) Se kpa, Yehova una hungur tom u se eren un kua dooshima wase a na la ga. (Heb. 6:10) Una za hemen u umbur her zan zan gbem sha won.

19. Doo u mbampase mba sha mnenge mba Sekaria mbara vea bende a vese nena?

¹⁹ Ityom i se lu eren sha u suen mcivir u mimi ken ayange a masejime ne cii ka ikyav i tesen wanger wanger ér Yehova ngu veren se doo doo shi Kristu ngu hemen se. Se mba ken nongo u ua tenger mayange ga, shi ua za hemen u lun her gbem sha won yô. Kwagh u Yehova a we ishima u eren sha ci u mcivir u mimi la “una kure sha mi vough.” Nahan yô, wa ian i u lu sha mi hen atô u ior mba Yehova la ikyo shi “wa imo i Ter, Aôndo [wou], ikyo a ishima i môm.” U er nahan yô, Tor wase, u a lu Zegepristi wase kpaa la, kua mbatyomov vea za hemen u kuran we. Shi sue mcivir u mimi la sha afatyô wou cii. Nahan Yehova u akum a sha una kura u sha shighe u a mase shin u a tim tar ne la, man a lu sha shighe ne tseegh ga, a lu zan zan gbem sha won je!