Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

»Vem, da bo vstal«

»Vem, da bo vstal«

Naš prijatelj je šel počivat, jaz pa grem tja, da ga prebudim. (JAN. 11:11)

PESMI: 129, 154

1. O čem je bila Marta prepričana glede svojega brata? (Glej sliko pri naslovu.)

JEZUSOVA tesna prijateljica in učenka Marta je žalovala. Njen brat Lazar je umrl. Ali bi ji lahko kaj ublažilo trpljenje? Da. Jezus ji je zagotovil: »Tvoj brat bo vstal.« To morda ni izbrisalo vse njene žalosti, toda Marta je sprejela Jezusovo zagotovilo. Rekla je: »Vem, da bo vstal ob vstajenju poslednji dan.« (Jan. 11:20–24) Bila je prepričana, da se bo to zgodilo v prihodnosti. Jezus je nato naredil čudež. Lazarja je obudil v življenje še isti dan.

2. Zakaj bi želel biti tako prepričan, kot je bila Marta?

2 Ne moremo pričakovati, da bo Jezus ali njegov Oče naredil takšen čudež za nas danes. Toda ali si tudi ti tako prepričan, kot je bila Marta, da bo v prihodnosti vstajenje naših ljubljenih? Mogoče si izgubil zakonca, mamo, očeta ali koga od dragih starih staršev. Morda pa žaluješ, ker ti je umrl otrok. Hrepeniš po tem, da bi svojega ljubljenega objel ter se z njim pogovarjal in smejal. Na srečo imaš tako kot Marta dober razlog, da rečeš: »Vem, da bo moj ljubljeni vstal ob vstajenju.« Vendar bo dobro, da vsak kristjan razmisli, zakaj je takšno prepričanje utemeljeno.

3., 4. Kako se je Martino prepričanje morda okrepilo s tem, kar je Jezus nedavno storil?

3 Malo verjetno je, da je Marta, ki je živela blizu Jeruzalema, videla, kako je Jezus blizu Naina v Galileji obudil sina neke vdove. Vendar je najbrž slišala o tem. Verjetno je tudi slišala, da je Jezus obudil Jairovo hčer. Tisti iz dekličine hiše so »vedeli, da je umrla«. Toda Jezus je prijel deklico za mrtvo roko in rekel: »Deklica, vstani!« V trenutku je vstala. (Luk. 7:11–17; 8:41, 42, 49–55) Tako Marta kakor njena sestra Marija sta vedeli, da Jezus lahko ozdravlja bolne. Zato sta menili, da Lazar ne bi umrl, če bi bil Jezus prisoten. Toda kaj je Marta pričakovala sedaj, ko je bil Jezusov dragi prijatelj mrtev? Bodimo pozorni, da je za Lazarja rekla, da bo vstal v življenje v prihodnosti, in to »poslednji dan«. Zakaj je bila lahko o tem prepričana? In zakaj si lahko ti prepričan, da v prihodnosti bo vstajenje, ko bodo morda obujeni tudi tvoji ljubljeni?

4 Za to obstajajo dobri razlogi. Medtem ko bomo pregledali nekatere od teh, boš morda v Božji Besedi našel kaj, kar ponavadi ne povezuješ s trdnim upanjem, da boš zopet videl svoje ljubljene.

DOGODKI, KI VLIVAJO UPANJE!

5. Zakaj je bila Marta prepričana, da bo Lazar obujen?

5 Upoštevajmo, da Marta ni rekla: »Upam, da bo moj brat vstal ob vstajenju.« Rekla je: »Vem, da bo vstal.« O vstajenju je bila prepričana zaradi čudežev, za katere je verjetno slišala, še preden je Jezus začel služiti na zemlji. Zanje je izvedela že v mladosti, tako doma kot v sinagogi. Morda se lahko spomnimo treh pripovedi, ki so zapisane v navdihnjenem Svetem pismu.

6. Kateri čudež je Marta gotovo poznala?

6 Prvo vstajenje se je zgodilo v času, ko je Bog dal preroku Eliju moč, da dela čudeže. V Sarepti, feničanskem obmorskem mestu, je revna vdova izkazala gostoljubnost preroku. Bog je zato čudežno poskrbel, da ji ni zmanjkalo moke in olja, tako da je s svojim sinom ostala živa. (1. kra. 17:8–16) Kasneje pa je njen sin zbolel in umrl. Elija je prišel na pomoč. Medtem ko se je dotikal trupla, je molil: »Bog, naj se, prosim, življenje tega otroka vrne vanj.« In to se je zgodilo! Bog je uslišal Elija, in otrok je oživel. To je prvo zapisano vstajenje v Svetem pismu. (Beri 1. kraljev 17:17–24.) Marta je gotovo slišala za ta neverjetni dogodek.

7., 8. a) Povej, kaj je Elizej storil, da je neki ženski ublažil žalost. b) Kaj Elizejev čudež dokazuje glede Jehova?

7 Drugo zapisano vstajenje v Svetem pismu je povezano s prerokom Elizejem, ki je bil Elijev naslednik. Neka ugledna Izraelka iz Šunema je Elizeju izkazala izredno gostoljubnost. Bog je to ženo, ki ni imela otrok, in njenega ostarelega moža nagradil tako, da sta dobila sina. Nekaj let kasneje je deček umrl. Samo predstavljaj si, kako je bila mati zaradi žalosti strta! Z dovoljenjem svojega moža se je odpravila na kakih 30 kilometrov dolgo pot do gore Karmel, kjer je bil Elizej. Prerok je v Šunem vnaprej poslal svojega služabnika Gehazija. Vendar služabnik ni mogel obuditi mrtvega dečka. Nato sta prispela še žalujoča mati in Elizej. (2. kra. 4:8–31)

8 Elizej je v hiši v Šunemu ob truplu molil. Mrtvi deček je čudežno oživel. Spet je bil skupaj z materjo, ki je bila zaradi tega vsa navdušena. (Beri 2. kraljev 4:32–37.) Mati se je morda spomnila, kaj je molila nekoč neplodna Ana, ko je pripeljala Samuela, da bi služil v svetem šotoru: »Jehova more življenje [. . .] poslati v šeól in pripeljati nazaj.« (1. Sam. 2:6) Bog je res dobesedno pripeljal dečka iz Šunema nazaj v življenje in s tem dokazal, da je zmožen obujati mrtve.

9. Razloži, kako je bil Elizej povezan s tretjim vstajenjem, ki je zapisano v Svetem pismu.

9 Toda to ni bil zadnji presenetljivi dogodek, povezan z Elizejem. Elizej je več kot 50 let služil kot prerok, nato pa »je zbolel za boleznijo, za katero je potem tudi umrl«. Čez čas, ko so od njegovega trupla ostale samo še kosti, je v deželo prišla sovražnikova tolpa. Nekaj Izraelcev je ravno hotelo pokopati nekega moškega. Med begom pred sovražniki so truplo odvrgli v grob oziroma grobnico, kjer so bile Elizejeve kosti. Takole beremo: »Ko pa se je truplo dotaknilo Elizejevih kosti, je mož oživel in se postavil na noge.« (2. kra. 13:14, 20, 21) Razmisli, kaj so te pripovedi o vstajenju pomenile za Marto! Bog zagotovo ima moč nad smrtjo. Premisli tudi o tem, kaj naj bi pomenile tebi. Prav gotovo bi te morale prepričati, da ima Bog velikansko in neizmerno moč.

DOGODKI V PRVEM STOLETJU

10. Kaj je Peter storil za krščansko sestro, ki je umrla?

10 Tudi v Krščanskih grških spisih beremo o vstajenjih, ki so se zgodila v navzočnosti Božjih predstavnikov. To lahko vidimo iz tega, da je Jezus obudil mladeniča blizu Naina in deklico na Jairovem domu. Nekoliko kasneje je apostol Peter obudil kristjanko Dorko oziroma Tabito. Peter je vstopil v sobo, kjer je bilo njeno truplo, pripravljeno za pokop. Ko je pristopil k truplu, je začel moliti. Nato je rekel: »Tabita, vstani!« Tabita je takoj oživela, in Peter jo je sokristjanom »pokazal živo«. Dogodek je bil tako prepričljiv, da so mnogi »začeli verovati v Gospoda«. Ti novi učenci so drugim lahko govorili o dobri novici o Jezusu pa tudi o tem, da je Jehova zmožen obujati mrtve. (Apd. 9:36–42)

11. Kaj je zdravnik Luka poročal, da se je zgodilo mladeniču, in kako je to vplivalo na druge?

11 Nekateri so bili očividci nekega drugega vstajenja. Nekoč je bil apostol Pavel na shodu, ki je potekal v zgornji sobi neke hiše v Troadi, danes je to v severozahodni Turčiji. Pavel je govoril do polnoči. Mladenič Evtih je sedel na oknu in poslušal govor. Vendar je zadremal in padel iz drugega nadstropja. Luka, ki je bil zdravnik, je morda prvi prispel do Evtiha in strokovno presodil, da mladenič ni poškodovan in nezavesten, ampak da je mrtev! Pavel je stopil dol, objel truplo in nato izrekel dramatične besede: »Življenje [je] spet v njem.« Kako močan vtis je to moralo narediti na očividce! Ker so na lastne oči videli, da je Pavel obudil fanta, so »bili neizmerno potolaženi«. (Apd. 20:7–12)

TRDNO UPANJE

12., 13. Katera vprašanja moramo pregledati glede na vstajenja, ki smo jih obravnavali?

12 Pripovedi, ki smo jih omenili, bi nam morale dati to, kar je imela Marta. To je zagotovilo, da ima naš Bog in Življenjedajalec sposobnost obuditi mrtvega človeka v življenje. Vendar je zanimivo, da je bil v času, ko je Jehova delal čudeže, ob vsakem omenjenem dogodku vedno prisoten kak zvest Božji služabnik, denimo Elija, Jezus ali Peter. Kaj pa lahko rečemo glede teh, ki so umrli v kakem drugem obdobju v zgodovini? Če v določenem obdobju Bog ni povzročal vstajenj, ali so lahko zvesti moški in ženske pričakovali, da bo Bog obujal mrtve v prihodnosti? Ali so bili lahko o tem prepričani, tako kot je bila Marta, ki je rekla »Vem, da bo [moj brat] vstal ob vstajenju poslednji dan«? Zakaj je lahko to verjela in zakaj lahko tudi ti?

13 V Božji navdihnjeni Besedi so pravzaprav številni odlomki, ki pokažejo, da so zvestovdani Jehovovi služabniki vedeli, da v prihodnosti bo vstajenje. Poglejmo nekatere od teh.

14. Kaj se lahko naučimo glede vstajenja iz pripovedi o Abrahamu?

14 Razmisli o tem, kaj je Bog naročil Abrahamu, da naj stori z Izakom, dolgo pričakovanim dedičem. Jehova je rekel: »Vzemi, prosim, svojega sina, edinca, ki ga tako ljubiš, Izaka, [. . .] ter ga [. . .] daruj v žgalno daritev.« (1. Mojz. 22:2) Predstavljaj si, kakšne občutke je vzbudila ta zapoved. Jehova je obljubil, da bodo po Abrahamovem potomstvu blagoslovljeni vsi narodi. (1. Mojz. 13:14–16; 18:18; Rim. 4:17, 18) Rekel je še, da bodo blagoslovi prišli »po Izaku«. (1. Mojz. 21:12) Toda kako bi se to lahko zgodilo, če bi Abraham Izaka daroval kot žrtev? Pavel je po navdihnjenju razložil, da je Abraham verjel, da je Bog zmožen obuditi Izaka od mrtvih. (Beri Hebrejcem 11:17–19.) Sveto pismo ne pravi, da je Abraham mislil, da mu bo Jehova, če ga bo ubogal, Izaka v samo nekaj urah, v enem dnevu ali tednu obudil v življenje. Abraham ni mogel vedeti, kdaj bi njegov sin vstal od mrtvih. Vendar je zaupal, da Jehova bo obudil Izaka.

15. Katero upanje je izrazil očak Job?

15 Podobno je tudi očak Job upal na vstajenje v prihodnosti. Vedel je, da lahko navadno drevo, ki se poseka, spet požene mladike in nastane nova rastlina. Toda s človekom ni tako. (Job 14:7–12; 19:25–27) Ko človek umre, ne more sam sebe obuditi in spet živeti. (2. Sam. 12:23; Ps. 89:48) To seveda ne pomeni, da človeka ne more obuditi Bog. Pravzaprav je Job verjel, da bo Jehova določil čas, ko se ga bo spomnil. (Beri Job 14:13–15.) Job ni mogel vedeti, kdaj v prihodnosti naj bi se to zgodilo. Vendar je zaupal, da se ga Tisti, ki je na začetku ustvaril človeško življenje, lahko in se ga tudi bo spomnil in obudil.

16. Kako je angel spodbudil preroka Daniela?

16 Daniel je še en zvesti mož, o katerem lahko beremo v Hebrejskih spisih. Desetletja je zvesto služil Bogu, in Jehova ga je podpiral. Ob neki priložnosti je angelski sel Daniela, tega »zelo ljubljenega moža«, spodbudil: »Mir s teboj! Bodi močan!« (Dan. 9:22, 23; 10:11, 18, 19)

17., 18. Kaj je bilo Danielu obljubljeno glede njegove prihodnosti?

17 Daniel je bil star že skoraj sto let in na koncu svojega življenja. Morda se je spraševal, kaj ga čaka v prihodnosti. Ali bo Daniel spet živel? Nedvomno! Na koncu njegove knjige beremo, kaj mu je Bog zagotovil: »Ti pa pojdi proti koncu. Počival boš.« (Dan. 12:13) Ostareli Daniel je vedel, da mrtvi počivajo, saj »v šeólu« ni »ne načrtovanja, ne znanja, ne modrosti«. In tudi sam naj bi kmalu odšel tja. (Prid. 9:10) Toda to zanj ni pomenilo konca. Obljubljena mu je bila prihodnost.

18 Sporočilo, namenjeno preroku Danielu, se nadaljuje: »Potem boš vstal, da prejmeš svoj delež na koncu dni.« Ob tem ni bil naveden noben datum ali časovno obdobje. Daniel naj bi prišel na konec svojega življenja in umrl, nato pa počival. Toda to, da bo vstal, da bi prejel svoj delež v prihodnosti, pomeni jasno obljubo o prihajajočem vstajenju – dolgo po njegovi smrti. To se bo zgodilo »na koncu dni«.

Podobno kot Marta si lahko prepričan, da bo vstajenje. (Glej odstavka 19, 20.)

19., 20. a) Kako je to, kar smo do sedaj pogledali, povezano z Martinim odgovorom Jezusu? b) Kaj bomo še obravnavali?

19 Marta je očitno imela dober razlog za prepričanje, da bo njen zvesti brat Lazar »vstal ob vstajenju poslednji dan«. Obljuba, ki jo je dobil Daniel, in prepričanost, ki veje iz Martinega odgovora Jezusu, bi morali potolažiti današnje kristjane. Vstajenje bo.

20 Videli smo, da resnični dogodki iz preteklosti dokazujejo, da je vstajenje možno – mrtvi so lahko obujeni v življenje. Moški in ženske, ki so služili Bogu, so pričakovali, da bo enkrat v prihodnosti prišlo do vstajenja. Vendar ali obstaja kak namig, da do vstajenja lahko pride dolgo po tem, ko je bilo to obljubljeno? Če obstaja, potem imamo dodaten razlog za to, da se kakor Marta veselimo časa, ko bo potekalo vstajenje. Toda kdaj bo do tega prišlo? To si bomo pogledali v naslednjem članku.