1, 2. Ońola nje bayedi bō̱ beno̱ ná ba taka o mulema ke̱ bana babu ba mapula o bake̱ babo̱me̱ne̱ na dubisabe̱ pe̱ e?

LOKOLI la bautu ba jokwa la Bibe̱l lo mabake̱ babo̱me̱ne̱ na Yehova na babo̱ ba dubisabe̱. Jita labu le nde beso̱mbe̱ bena be kokedi o mbale̱, na bena be po̱si nge’a longe̱ ni peti bwam. (Mye. 1:1-3) Yete̱na we nde Kriste̱n ni be̱n bana, ye̱ke̱i te̱ we o jenge̱le̱ bo buńa mun’ango̱ ńa mome to̱ ńa muto a me̱nde̱no̱ dubisabe̱.​—Kobisane̱ na 3 Yohane 4.

² Nde bo̱ngo̱ bwe ná bo be̱ wa o mulema. Yen ebe we̱n beso̱mbe̱ bō̱ bena be dubisabe̱, nde ombusa ponda ba botea o baise̱ na babo̱me̱ne̱ nga ye dibie̱ o bupe̱ bete̱sedi ba Loba. Jita labu bese̱le̱ nge’a mbale̱. Ońola nika, we ná o taka ná mun’ango̱ e ná a botea o bolea Loba, nde ombusa ponda a bo̱lo̱ne̱ ndol’a mbale̱ ńena a se̱le̱no̱ o be̱ne̱. E ná a timba ka ba ba mwemba ma Efeso ma ńo̱ṅo̱n a boso bena Yesu a to̱pedino̱ ná: “Wese̱le̱ ndol’a boso.” (Bbī. 2:4) Ne̱ni weno̱ ná o samba ni ńai a bete̱medi ná wongwane̱ mun’ango̱ ná a ‘ńake . . .  o kusa jongise̱’ e? (1 Pet. 2:2) Ná di kuse jalabe̱, jombweye te̱ eyembilan a Timoteo.

3. (a) Ne̱ni Timoteo a timbino̱ Kriste̱n e, ne̱ni pe̱ a kasino̱ belēdi ba Kriste̱n e? (b) Paulo ome̱le̱ nde Timoteo ońola njika matongo malalo ma jokwa e?

³ Timoteo oko nde belēdi ba Yesu lambo ka o mbu má 47 P.A., o ponda pe̱pe̱le̱ laboso la ńamuloloma Paulo o Listra. To̱ná Timoteo a tano̱ a dia mūtu, a ta a we̱le̱ o ebolo nje a tano̱ okwa. Mbu miba ombusa ponda, na mo̱ a timba mwenj’a lo̱ndo̱ ńa Paulo. Ombusa lambo ka 16 la mbu, na Paulo a tilea Timoteo ná: “Tingame̱ na ma mena wokono̱, mena o bake̱no̱ pe̱ bwam, kana o bino̱ na nja wokono̱ mo̱, ebanja nate̱na mūtu o bi kalat’a bosangi [Betiledi ba Bonahebe̱r] yena i mawe̱le̱ lee̱ wa nge’a jongise̱ tongwea na dube̱ la Kristo Yesu.” (2 Tim. 3:14, 15) Maka ná Paulo a kwaledi ońola (1) bia la kalat’a bosangi, (2) bake̱ bwam mambo wokono̱, na (3) bia nge’a jongise̱ tongwea na dube̱ la Kristo Yesu.

4. Njika belongisan o mabolane̱no̱ o jokwe̱le̱ mun’ango̱ nusadi e? (Ombwa duta la bebotedi ba jokwa.)

⁴ Ka Kriste̱n te̱ ni be̱n muna, o mapula ná mun’ango̱ a bie kalat’a bosangi, ńena ni bambe̱ we̱nge̱ Betiledi ba Bonahebe̱r na ba Grikia. Bupisane̱ ngud’abu, nate̱na mo̱me̱ne̱ bana basadi be ná bokwa belēdi baboso jombwea bato na myango ma Bibe̱l. Bebokedi ba Yehova be busise̱ belongisan bena bayedi beno̱ ná ba bolane̱ o jongwane̱ bana babu. We ná wo̱nge̱le̱ bō̱ bena be na eyem’ańu ya bwambo e? O si dimbea ná so̱ṅtane̱ la Betiledi nde le eyoto yena oten nde mulatako ma bo̱ibo̱i na Yehova mu longedino̱.

5. (a) “Bake̱ bwam,” nje nika e mapulano̱ kwala e? (b) Ne̱ni di bino̱ ná Timoteo a ta a bake̱ bwam myango ma bwam jombwea Yesu e?

⁵ Bia la kalat’a bosangi le mweńa. Nde jokwe̱le̱ la bana Betiledi di titi buka te̱ jokwe̱le̱ la babo̱ mambo jombwea bato na myango ma Bibe̱l. Timoteo a ta pe̱ a ‘bake̱ bwam,’ mambo okono̱. O bwambo ba Grikia ba mbondo, mu mulo̱ṅ ma byala mu mapula nde kwala “be̱ mbaki ná” to̱ “bukea o mo̱nge̱le̱ na be̱ pe̱ mbaki na mbal’a lambo.” Timoteo a ta a bia Betiledi ba Bonahebe̱r botea mūtu. Nde ombusa ponda, a timbi bukea o mo̱nge̱le̱ tongwea na mbȯn i bam ná Yesu a ta nde Mesia. Je ná di kwala ná so̱ṅtane̱ lao di timbi bama ońola mbaki a tano̱ a be̱ne̱. Na mbale̱, mbaki Timoteo a tano̱ a be̱ne̱ jombwea myango ma bwam e ta ngińa o dikala lena a timbino̱ dubisabe̱ ka mokwedi, na mo̱ ala dongame̱ne̱ Paulo o ebol’a muloloma.

6. Ne̱ni weno̱ ná wongwane̱ mun’ango̱ ná a dube̱ nje a mokwano̱ o Eyal’a Loba e?

⁶ Ne̱ni weno̱ ná wongwane̱ bana bo̱ngo̱ o bukea o mo̱nge̱le̱ ná ba bake̱ bwam mambo ba mokwano̱, kana Timoteo e? Laboso, be̱ we̱lisane̱. Nika e mano̱ngo̱ ponda ná moto a bukeye o mo̱nge̱le̱. Seto̱ pe̱ to̱ ońolana o dube̱ lambo nde bana bo̱ngo̱ pe̱ ba me̱nde̱no̱ dube̱ mo̱ ye̱ke̱i te̱. Muna te̱ angame̱n o bolane̱ dibie̱ lao o “jemba bwam na bobe” ná a dube̱ mbal’a Bibe̱l. (Langa Bonahebe̱r 5:14.) Wa nu yai o be̱n ebol’a mweńa o bola, tobotobo ke̱ mun’ango̱ a mabaise̱ wa myuedi. Jombweye te̱ eyembilan.

7, 8. (a) Ne̱ni Kriste̱n po̱ ni yai e lee̱le̱no̱ we̱lisane̱ o jokwe̱le̱ mun’ao e? (b) Ne̱ni wa pe̱ weno̱ ná o lee̱le̱ mulemlem ma we̱lisane̱ e?

⁷ Tomas, sango a ngo̱ndedi po̱ ńa 11 la mbu mo̱ ná: “Mun’am a yo̱ki baise̱ mba  ná, ‘Mo̱ ńama nde Yehova a bolane̱no̱ o bola ná moto a be̱ longe̱ o wase e?’ to̱so̱, ‘Ońola nje di si mano̱ngo̱no̱ dongo o mambo m’ekombo​—k’eyembilan, mpo̱so̱ko​—o keka po̱ngulane̱ mambo e?’ Ngedi iwo̱ nangame̱n jalea eyem’am bwam ná na si bola mo̱ jalabe̱ di meke̱ mo̱ ná a bolane̱ dibie̱ lao o bia jemba bwam na bobe. Omo̱ń a me̱se̱, seto̱ mbale̱ po̱ buka te̱ nde e mabole̱ moto mbaki, nde jita la mambo masadi mena ma mabole̱ mboṅ.”

⁸ Tomas a bi pe̱ ná, jokwe̱le̱ di mabaise̱ we̱lisane̱. Mbale̱ ńe nde ná, Kriste̱n ye̱se̱ yangame̱n o lee̱le̱ we̱lisane̱. (Kol. 3:12) Tomas a so̱ṅtane̱ ná e mapula ná a kwalisane̱ mun’ao ngedi jita, na ná nika e me̱nde̱ pe̱ no̱ngo̱ ponda bwaba. Ná angame̱n o se̱me̱ye̱ o Betiledi ná ongwane̱ mun’ao o dube̱ mambo eno̱ o jokwa. Tomas mo̱ ná: “Je te̱ o kwalea tobotobo mato̱ti ma mweńa, biso̱ na munj’am di mawasa ná di bie nga mun’asu ńa muto a dube̱ na mbale̱ nje eno̱ o jokwa, na yete̱na a mo̱nge̱le̱ ná nika e te̱nge̱n. Ne muńe̱nge̱ ke̱ a baise̱ myuedi. Nde emedi te̱ lambo esibe̱ baise̱ myuedi, nika e matakise̱ mba.”

9. Ne̱ni weno̱ ná o de̱ Eyal’a Loba o mulema ma mun’ango̱ e?

⁹ Bayedi ba lee̱le̱ te̱ we̱lisane̱ o jokwe̱le̱ bana babu, bana ba me̱nde̱ be̱ ńai ni dongame̱n o so̱ṅtane̱ son na son “tindame̱ na bwaba na njiba na jasame̱” la dube̱. (Efe. 3:18) Jokwe̱le̱ babo̱ bupisane̱ mimbu na dime̱ne̱ la nje beno̱ ná ba we̱le̱ o so̱ṅtane̱. Nika mbak’abu ńa nje ba dube̱no̱ ńeno̱ o ńaka, nika pe̱ nde ba mańakano̱ o lingea dube̱ labu oboso ba bane̱, name̱ne̱ pe̱ na oboso ba mako̱m mabu m’esukulu. (1 Pet. 3:15) K’eyembilan, bana bo̱ngo̱ be ná ba se̱mea o Bibe̱l o tele̱ye̱ nje e matombe̱ ombusa kwedi e? Mo̱ ba mo̱nge̱le̱ ná beteledi ba Bibe̱l be te̱nge̱n e? * E, de̱ la Eyal’a Loba o mulema ma mun’ango̱ di mabaise̱ we̱lisane̱, nde di we̱lisane̱ di mawana tombwane̱.​—Ndim. 6:6, 7.

10. Nje yangame̱n be̱ dongo diwo̱ la mweńa ke̱ o mokwe̱le̱ e?

¹⁰ Ye mbale̱ ná, eyembilan ango̱ ye mweńa o longa dube̱ la bana bo̱ngo̱. Stefania nu yai bana ba bito balalo, mo̱ ná: “Botea o mimbu ma mūtu ma bana bam, na yo̱ki baise̱ na mbame̱ne̱ ná, ‘Mo̱ na makwalisane̱ bana bam ońola nje neno̱ mbaki ná Yehova e, mbaki na ndol’ao, na te̱me̱ la sim la mangea mao e? Mo̱ bana bam be ná be̱ne̱ ná bwē ná na to̱ndi Yehova na mbale̱ e?’ Na titi ná nengane̱ bana bam ná ba dube̱ nika yete̱na mbame̱ne̱ na si dube̱.”

11, 12. Nje ye dibie̱ e, ońola nje pe̱ jeno̱ ná di kwala ná di si mame̱ne̱be̱ na mimbu e?

¹¹ Ka nje te̱ je̱nno̱, Timoteo a ta a be̱ne̱ (1) so̱ṅtane̱ la Betiledi na (2) mbak’a nje a dube̱no̱. Nde nje Paulo a tano̱ a pula kwala ponda a kwalino̱ ná kalat’a bosangi e wusa “lee̱” Timoteo “nge’a jongise̱” e?

¹² Kalati Étude perspicace des Écritures Volume 2 e mateleye̱ ná eyal’a dibie̱ o Bibe̱l e bambe̱ pe̱ jo̱nge̱le̱ la “ngud’a bolane̱ nje o bino̱ na so̱ṅtane̱ o mbad’a bwam o buka mitakisan, o samba to̱ jeka mbeu a ńolo, tongwe̱le̱ mambo di mabupe̱no̱, to̱ bola bape̱pe̱ malea o bola nika. Le diwengisan na elemā.” Bibe̱l e makwala ná “elemā e batam mūtu o mulema.” (Min. 22:15) E te̱nge̱n so̱  ná dibie̱ lena le diwengisan n’elemā, di be̱ eyemban a joa. Seto̱ mimbu nde mi malee̱le̱ ná moto ou o mbad’a mudī, nde bwa la Yehova bo̱ngo̱, na be̱ la ńai ni le̱le̱m o sengane̱ mambenda mao.​—Langa Myenge 111:10.

13. Ne̱ni eso̱mb’a moto yeno̱ ná e lee̱le̱ ná ye dibie̱ ońola jongise̱ e?

¹³ Beso̱mbe̱ bena bou o mudī be si “mayo̱mbisabe̱ na yengisabe̱” na bepuledi babu, to̱ na mińakisan ma mako̱m mabu. (Efe. 4:14) O diwengisan, ba mańaka ná “bangwe̱le̱ dibie̱ labu o jemba bwam na bobe.” (Bon. 5:14) Ba malee̱le̱ ná be o ńaka o mudī tongwea na bedomsedi ba dibie̱ ba mano̱ngo̱no̱​—to̱ o ponda ńena bayedi babu to̱so̱ batudu ba bato bape̱pe̱ ba titino̱ o je̱ne̱ babo̱. (Fil. 2:12) Ni ńai a dibie̱ nde e mapule̱ ońola jongise̱. (Langa Minia 24:14.) Ne̱ni weno̱ ná wongwane̱ mun’ango̱ o be̱ne̱ mo̱ e? Laboso, be̱ mbaki ná wokwe̱le̱ bana bo̱ngo̱ ná te̱ite̱i mambo o dube̱no̱ mena ma se̱medi nde o Bibe̱l. Bola ná be̱ne̱ tongwea na byala bo̱ngo̱ na bedangwedi bo̱ngo̱ ná o madie̱le̱ longe̱ lo̱ngo̱ bupisane̱ bete̱sedi ba Bibe̱l.​—Rom. 2:21-23.

14, 15. (a) Jombwea njika mambo me mweńa eso̱mb’a moto e mapule̱ o dubisabe̱ yangame̱nno̱ o dutea e? (b) Ne̱ni weno̱ ná wongwane̱ bana bo̱ngo̱ o kusa minam mi mawe̱ na sengane̱ la mbend’a Loba e?

¹⁴ Ná wongwane̱ bana bo̱ngo̱ o longa dube̱ labu, e si mapula buka te̱ ná o langweye babo̱ nje ye bwam to̱ bobe. E me̱nde̱ pe̱ pula ná wongwane̱ babo̱ o dutea o myuedi ka min: ‘Ońola nje Bibe̱l e mabangano̱ mambo mena ma malo̱nde̱ eyobo e? Nje e mabole̱ mba mbaki ná bete̱sedi ba Bibe̱l be nde ponda ye̱se̱ ońola bwam bwam e?’​—Yes. 48:17, 18.

¹⁵ Muna ńena nu malee̱le̱ ńo̱ng’a dubisabe̱ angame̱n kusa jongwane̱ ná a duteye o mbadi a me̱ne̱no̱ m’bē̱ ma be̱ Kriste̱n. Njika tombwane̱ nika e mawanano̱ e? Njika mitakisan a me̱nde̱no̱ lembe̱ e? Ne̱ni nje a matombwane̱no̱ e bukino̱ mitakisan e? (Marko 10:29, 30) Nika nde ńe mitakisan  me ná mi po̱ye̱ moto ombusa dubise̱. Ońola nika, ye mweńa o se̱le̱ dutea o man mambo oboso ba no̱ngo̱ be bedomsedi ba mweńa. Bana ba kusi te̱ jongwane̱ o dutea o minan ma be̱ sengane̱, na o betune̱ be mawe̱ ke̱ ba si sengane̱, nika e mongwane̱ babo̱ o longa mbaki na bo̱bise̱ la ńolo. Njika mo̱ e? Ná bete̱sedi ba Bibe̱l be nde ponda ye̱se̱ ońola bwam babu.​—Ndim. 30:19, 20.

16. Nje bayedi bangame̱nno̱ bola yete̱na dube̱ la muna nu dubisabe̱ di mábotea ponga e?

¹⁶ Nje o me̱nde̱no̱ bola yete̱na mun’ango̱ ńa mome to̱ ńa muto a botedi o be̱ne̱ penda ombusa dubise̱ lao e? K’eyembilan, ekoke̱le̱ e dubisabe̱ ye ná e botea o lo̱ndo̱be̱ na mambo ma wase, to̱ dutea ná e titi dibie̱ o dangwa bupisane̱ bete̱sedi ba Bibe̱l. (Mye. 73:1-3, 12, 13) Wa nu yai, so̱ṅtane̱ ná mbadi o mano̱ngeano̱ be bete̱medi ńe ná e bola ná mun’ango̱ a po̱se o tingame̱ na dube̱ lao, to̱ pawe̱ na mo̱. We̱ ná o s’anane̱ mun’ango̱ bila jombwea ben bete̱medi, e be̱ ná a dia mūtu to̱so̱ ná ā nde ekoke̱le̱. Mpuli mo̱ngo̱ mwangame̱n nde be̱ ná o sue̱le̱ mo̱ na ndolo, o waneye pe̱ mo̱ jongwane̱.

17, 18. Eso̱mb’a moto e be̱n te̱ penda oteten, ne̱ni bayedi beno̱ ná bongwane̱ mo̱ e?

¹⁷ Ye mbale̱ ná eso̱mbe̱ e dubisabe̱, e bake̱ mo̱me̱ne̱ na Yehova. Di bake̱ la ńolo le nde kakane̱ a bolino̱ Loba o to̱ndo̱ mo̱, na we̱le̱ pe̱ jemea lao omo̱ń a me̱se̱. (Langa Marko 12:30.) Yehova a mano̱ngo̱ di kakane̱ mweńa, mubole̱ mo̱ pe̱ angame̱n no̱ngo̱ mo̱ mweńa. (Mul. 5:4, 5) O̱nge̱le̱ mun’ango̱ din kakane̱ o ponda bwam na o mbad’a muyao. Nde oboso ná o mabola nika, bolane̱ o mbad’a bwam belongisan bena bebokedi ba Yehova be bolino̱ bayedi. Bola lo̱ngo̱ la nika le ná di be̱ eyoto e mongwane̱ wa o yikiye̱ mo̱ ná bedomsedi a no̱ngino̱ o bake̱ mo̱me̱ne̱ na Yehova na dubisabe̱ pe̱ be nde lambo la iwiye̱, na di mawane̱ pe̱ minam jita.

¹⁸ K’eyembilan, malea ma mongwane̱ me ná ma so̱be̱ o beteledi ba mbata be be̱n tema ná “Les parents s’interrogent,” ombusa kalati Les Jeunes s’interrogent ​—Réponses pratiques, volume 1. Be makwala ná: “O si pomane̱ o kwala ná eso̱mb’ango̱ ya muna e mácaka dube̱ lo̱ngo̱. O ngedi jita, ye nde si so̱ṅtane̱le̱.” Ye ná e be̱ ná mińakisan ma mako̱m mao nde mi be̱n njo̱m. Njo̱m nipe̱pe̱ ńe nde ná e be̱ eso̱diso̱di, to̱ mo̱nge̱le̱ ná bene̱ beso̱mbe̱ be mańaka bwam buka mo̱ o mbad’a mudī. Di dongo di malane̱ ekwali oboso na kwala ná, “O mbale̱ ńe̱se̱, mitakisan ka min mi si be̱n mulatako ma tobotobo na belēdi ba dube̱ lo̱ngo̱. Me nde ná mi be̱ mulatako na bete̱medi bō̱ be ná be takise̱ we̱le̱ la dube̱ o ebolo​—nde o di dibokime̱ne̱.” Be beteledi ba mbata be mabola ńai na ńai a malea ma ne̱ni Kriste̱n ni yai ńeno̱ ná ńongwane̱ eso̱mbe̱ niponda dube̱ lao leno̱ o ponga.

19. Ne̱ni bayedi beno̱ ná bongwane̱ bana babu o bupe̱ “nge’a jongise̱” e?

¹⁹ Wa nu yai o be̱n m’bē̱ munde̱ne̱ n’edube o jokwe̱le̱ bana bo̱ngo̱ “o bo̱ngo̱ na o malea ma Sango [Yehova].” (Efe. 6:4) Ka nje te̱ je̱nno̱, nika e titi buka te̱ jokwe̱le̱ babo̱ nje Bibe̱l e makwalano̱, nde jongwane̱ pe̱ babo̱ o be̱ mbaki na nje bokono̱. E, bangame̱n be̱ne̱ mbaki ni bam ńena ni me̱nde̱ tute̱le̱ babo̱ o bake̱ babo̱me̱ne̱ na Yehova, na bolea pe̱ mo̱ na mulema mwe̱se̱. Eyal’a Yehova, mudī mao, na miwe̱n mo̱ngo̱ ka nu yai bongwane̱ mun’ango̱ o bupe̱ “nge’a jongise̱.”