Wulu kɔ nuhua edwɛkɛ ne azo

Wulu kɔ nuninyɛne ne azo

Sukoa Nowa, Daneɛle Nee Dwobu Diedi Nee Bɛ Tieyɛ Ne

Sukoa Nowa, Daneɛle Nee Dwobu Diedi Nee Bɛ Tieyɛ Ne

‘Nowa, Daneɛle, yɛɛ Dwobu . . . tenleneyɛlɛ kɛlie bɛdabɛ bɛ ngome ala ngoane.’​—YIZ. 14:14.

EDWƐNE: 89, 119

1, 2. (a) Duzu ati a Nowa, Daneɛle nee Dwobu neazo ne kola maa yɛ anwosesebɛ ɛ? (b) Mekɛ boni a Yizikeɛle hɛlɛle edwɛkɛ mɔɔ wɔ Yizikeɛle 14:14 la ɛ?

ASOO ɛ nwo ɛhyele wɔ ɔluakɛ ɛnde kpɔkɛ, ɛlɛyia ezukoa afoa nu ngyegyelɛ anzɛɛ ɛkpɔlɛ ɔ? Asoo ɔyɛ a ɔyɛ se kɛ ɛbamaa ɛ nye alie wɔ Gyihova ɛzonlenlɛ nu ɔ? Saa ɔle zɔ a, ɛnee Nowa, Daneɛle nee Dwobu neazo ne bamaa wɔ anwosesebɛ. Ɛnee bɛnli munli yɛɛ bɛyiale ngyegyelɛ mɔɔ yɛyia ye ɛnɛ la dɔɔnwo, bie mɔ bɔbɔ vale bɛ ngoane dole esiane nu. Noko, bɛgyinlanle bɛ munlililɛ nu, bɛlale diedi ali na bɛdiele Nyamenle bɛvale bɛyɛle neazo bɛmaanle yɛ.​—Kenga Yizikeɛle 14:12-14.

2 Yizikeɛle hɛlɛle edwɛkɛ mɔɔ wɔ yɛ edwɛkɛtile tɛkese ne anu la wɔ Babelɔn wɔ 612 K.Y.M. * (Yiz. 1:1; 8:1) Ɛnee Gyɛlusalɛm mɔɔ ɛkpɔkye la ɛlɛbikye ye ɛzɛkyelɛ mɔɔ rale nu wɔ 607 K.Y.M. la. Menli ekyi bie a lale subane mɔɔ Nowa, Daneɛle nee Dwobu lale ye ali la bie ali a, ɔti bɛyɛle bɛ nzonlɛ bɛmaanle ngoanelielɛ. (Yiz. 9:1-5) Menli ekyi zɔhane bie a le Gyɛlɛmaya, Bɛlɛke, Yibɛdemɛlɛke yɛɛ Rilikabema ne.

3. Duzu a yɛbazuzu nwo wɔ edwɛkɛ ɛhye anu a?

3 Ɛnɛ noko, menli mɔɔ Gyihova bu bɛ kɛ ngehanleɛ ɛnle bɛ nwo le kɛ Nowa, Daneɛle nee Dwobu a bɛbayɛ bɛ nzonlɛ bamaa ngoanelielɛ wɔ mekɛ ɛhye awieleɛ ne anu a. (Yek. 7:9, 14) Ɔti, bɛmaa yɛzuzu deɛmɔti Gyihova bule mrenyia nsa ɛhye mɔ kɛ bɛyɛle tenleneyɛlɛ nwo neazo la anwo. Mekɛ mɔɔ yɛlɛsuzu ko biala anwo la, yɛbava yɛ adwenle yɛazie (1) ngyegyelɛ mɔɔ ɔyiale, nee (2) kɛzi yɛbahola yɛazukoa ye diedi nee ye tieyɛ ne la azo.

NOWA LALE DIEDI ALI NA ƆYƐLE TIEYƐ TOO ƐVOYA NGƆNLA

4, 5. Ngyegyelɛ boni mɔ a Nowa yiale a, na duzu a maa ye kpundiigyinlanlɛ ne yɛ nwanwane a?

4 Ngyegyelɛ mɔɔ Nowa yiale la. Ɔkadwu Nowa nenya nenya Yinɔko mekɛ zo la ɛnee menli yɛ amumuyɛ kpalɛ. Ɛnee bɛka “azibɛnwo” edwɛkɛ bɛtia Gyihova. (Dwu. 14, 15) Ɛnee basabasayɛlɛ ɛlɛkɔ zo. Nɔhalɛ nu, wɔ Nowa mekɛ zo, ɛnee “sonla ɛhunlɛ, asayɛlɛ, amumuyɛ nee basabasayɛlɛ ɛlie ebia wɔ azɛlɛ ye azo ɛleka biala.” Anwumabɔvolɛ ɛtanema dɔɔnwo hakyile bɛ nwo menli, bɛ nee mraalɛ dɛnlanle na bɛwole mralɛ kakanyinlima. (Mɔl. 6:2-4, 11, 12) Noko Nowa yɛle ngakyile. “Noko Nowa ɛdeɛ, [Gyihova] hulole ye. . . . Ɔ nwo annyia ngehanleɛ wɔ ye awolɛndoazo ne mekɛ zo. Ɔ nee Nyamenle bɛ avinli ande ɛlɛ.”​—Mɔl. 6:8, 9.

5 Suzu mɔɔ ɛhye ka fale tenlenenli zɔhane anwo la anwo nea. Nɔhalɛ nu, tɛ ɛvolɛ 70 anzɛɛ 80 mɔɔ menli dɔɔnwo nyia ye ɛnɛ la ala a Nowa nee Nyamenle luale wɔ zɔhane amumuyɛ ewiade ne anu kolaa na Azuyilɛ ne ara a. Ɔdɛnlanle ewiade zɔhane anu kɛyɛ ɛvolɛ 600! (Mɔl. 7:11) Eza ɛnee ɔnlɛ asafo mɔɔ baboa ye na yeamaa ye anwosesebɛ kɛ mɔɔ yɛlɛ ye ɛnɛ la. Ɔda ali kɛ ɔ mediema bɔbɔ amboa ye wɔ sunsum nu. *

6. Kɛzi Nowa lale akɛnrasesebɛ kpole ali ɛ?

6 Nowa anyia adwenle kɛ sonla kpalɛ mɔɔ ɔbayɛ la ala le kpalɛ. Eza ɔvale akɛnrasesebɛ ɔyɛle “tenleneyɛlɛ nwo edwɛkpakavolɛ,” ɔhilele kɛ ɔlɛ Gyihova anu diedi wɔ bagua nu. (2 Pita 2:5) Ɛzoanvolɛ Pɔɔlo hɛlɛle kɛ: “Ɔluale diedi ɛhye azo ɔbuale ewiade ne fɔlɛ.” (Hib. 11:7) Ɔda ali kɛ menli golole ɔ nwo na bɛbɔle mɔdenle kɛ bɛsi ye adenle. Bie bɔbɔ a bɛnwunlonwunlanle ye kɛ bɛbaboda ye. Noko ‘yeanzulo.’ (Mrɛ. 29:25) Emomu, ɔnyianle akɛnrasesebɛ mɔɔ Gyihova fa maa ye nɔhalɛ azonvolɛ la.

7. Nowa bobɔ ɛlɛne ne la ngyegyelɛ boni mɔ a ɔyiale a?

7 Mɔɔ Nowa nee Nyamenle luale wɔ ɛvoya nnu anzi la, Gyihova zele ye kɛ ɔbobɔ ɛlɛne mɔɔ ɔbava yealie alesama nee nane ne mɔ ngoane la. (Mɔl. 5:32; 6:14) Ɔbayɛ kɛ ɛlɛne kpole ɛhye mɔɔ Nowa babobɔ la yɛle ɔ nye zo gyima kpole bie. Na ɛnee ɔze kɛ menli bagolo ɔ nwo kpalɛ na bɛamaa ɔ nwo ahyele ye wɔ ɛbɛlabɔlɛ nu. Noko Nowa nyianle diedi na ɔdiele Gyihova. “Ɔyɛle debie biala.”​—Mɔl. 6:22.

8. Kɛzi Nowa nyianle Gyihova anu anwodozo kɛ ye Maavolɛ ɛ?

8 Ngyegyelɛ bieko mɔɔ Nowa yiale la a le ɔ ye nee ɔ mra nwonane afoa nu ngyianlɛ mɔɔ ɔbali nwolɛ gyima la. Kolaa na Azuyilɛ ne ara la ɛnee ɔwɔ kɛ menli yɛ gyima ɛsesebɛ dua aleɛ, na ɛnee Nowa boka nwo. (Mɔl. 5:28, 29) Noko, ɔvale ye adwenle ɔziele Nyamenle anwo zo, tɛ nwonane afoa nu ninyɛne zo. Mɔɔ Nowa bobɔ ɛlɛne ne mɔɔ bie a ɔlile ɛvolɛ kɛyɛ 40 anzɛɛ 50 bɔbɔ la ɔvale ye adwenle ɔziele sunsum ninyɛne zo. Na ɔhɔle zo ɔyɛle zɔ wɔ ɛvolɛ 350 anu bieko wɔ Azuyilɛ ne anzi. (Mɔl. 9:28) Diedi nee tieyɛ nwo neazo kɛnlɛma boni ɛne!

9, 10. (a) Kɛzi yɛbahola yɛazukoa Nowa diedi nee ye tieyɛ ne ɛ? (b) Kɛzi Nyamenle bu menli kɔsɔɔti mɔɔ bɛdi ye ngyinlazo ne mɔ azo la ɛ?

9 Kɛzi yɛbahola yɛazukoa Nowa diedi nee ye tieyɛ ne la. Yɛyɛ ɛhye ɔlua Nyamenle tenleneyɛlɛ mɔɔ yɛbagyinla ɔ nzi, Seetan ewiade ne mɔɔ yɛnrɛyɛ ye ɛdeɛ yɛɛ Belemgbunlililɛ ne mɔɔ yɛbava yɛalimoa la azo. (Mat. 6:33; Dwɔn 15:19) Nɔhalɛ nu, ɔlua ɛhye ati, ewiade ne anye ɛnlie yɛ nwo. Kɛ neazo la, ɔluakɛ yɛbɔ kpɔkɛ kɛ yɛbali Nyamenle mɛla mɔɔ fale nla nee agyalɛ nwo la azo la ati, menli ka yɛ nwo edwɛkɛ ɛtane wɔ amaneɛbɔlɛ ninyɛne nu. (Kenga Malakae 3:17, 18.) Noko, yɛsulo Gyihova na tɛ menli, kɛ mɔɔ Nowa yɛle la. Yɛze kɛ ɔ ngomekye ala a ɔmaa dahuu ngoane a.​—Luku 12:4, 5.

10 Na ɛdawɔ mumua ne noko ɛ? Asoo ɛbahɔ zo ɛ ‘nee Nyamenle alua’ saa bɔbɔ awie mɔ golo ɛ nwo, tendɛ tia wɔ anzɛɛ saa ezukoa afoa nu ngyegyelɛ sɔ diedi mɔɔ ɛlɛ wɔ wɔ Maavolɛ ne anu la nea a? Saa ɛsukoa Nowa diedi nee ye tieyɛ ne a, ɛbahola wɔanyia anwodozo kɛ Gyihova banlea wɔ.​—Fel. 4:6, 7.

DANEƐLE LALE DIEDI ALI NA ƆYƐLE TIEYƐ WƆ SUAKPOLE MƆƆ BƐYƐ AMUMUYƐ WƆ ZO LA AZO

11. Ngyegyelɛ mgbole boni mɔ a Daneɛle nee ɔ gɔnwo mɔ nsa ne yiale ye wɔ Babelɔn a? (Nea mɔlebɛbo nvoninli ne.)

11 Ngyegyelɛ mɔɔ Daneɛle yiale la. Daneɛle dɛnlanle Babelɔn kɛ akɛlɛ, sua mɔɔ awozonle ɛzonlenlɛ nee sunsum evinli nyɛleɛ ɛbu zo la azo. Bieko, ɛnee Babelɔnma ɛmbu Dwuuma ne yɛɛ bɛsele bɛ nee bɛ Nyamenle, Gyihova. (Edw. 137:1, 3) Nea kɛzi ɛhye yɛle Dwuuma mɔɔ di nɔhalɛ le kɛ Daneɛle la nyane a! Ɛnee eza bɛ nye wɔ ɔ nee ɔ gɔnwo mɔ nsa ne​—Hananaya, Maehyeeyɛle nee Azalaya anwo zo, ɔluakɛ ɛnee bɛbatete bɛ bɛamaa bɛazonle wɔ belemgbunli sua nu ɛkɛ. Ɛnee ɔwɔ kɛ bɛdi aleɛ mɔɔ belemgbunli ne bava amaa bɛ mɔɔ ninyɛne mɔɔ Gyihova ɛngulo kɛ ye menli di boka nwo la. “Na Daneɛle yɛle ye adwenle kɛ ɔnrɛdoa alehelɛ aleɛ ne anzɛɛ nza ne ɔnrɛgua ɔ nwo evinli.”​—Dan. 1:5-8, 14-17.

12. (a) Subane mgbalɛ boni mɔ a Daneɛle lale bɛ ali a? (b) Kɛzi Gyihova bule Daneɛle ɛ?

12 Kɛ mɔɔ ɛnee Daneɛle lɛ ahyɛlɛdeɛ titili bie mɔ na belemgbunli ne maanle ye nwolɛ adenle titili dɔɔnwo la ati, anrɛɛ ɛhye bahola ayɛ ngyegyelɛ amaa ye. (Dan. 1:19, 20) Kɛ anrɛɛ ɔbayɛ anwomemaazo na yeadwenle kɛ ye nzuzulɛ ala a le kpalɛ la, ɔyɛle bɛlɛvo na ɔvale nganvolɛ ɔmaanle Gyihova dahuu. (Dan. 2:30) Nɔhalɛ nu, mekɛ mɔɔ Gyihova bɔle Daneɛle duma bokale Nowa nee Dwobu anwo kɛ bɛle tenlenema la, ɛnee ɔle kpavolɛ. Asoo ɛnee ɔfɛta kɛ Nyamenle nyianle anwodozo wɔ Daneɛle anu la ɔ? Ɛhɛe! Daneɛle lile nɔhalɛ na ɔyɛle tieyɛ ɔhɔle ewule nu. Nɔhalɛ nu, ɔbayɛ kɛ wɔ ye ɛvolɛ 90 ne awieleɛ yɛɛ Nyamenle anwumabɔvolɛ ne zele ye kɛ: “O Daneɛle mɔɔ Nyamenle kulo wɔ a.”​—Dan. 10:11.

13. Kɛzi ɔbayɛ kɛ Daneɛle yɛle nyilalɛ maanle ɔ mediema Dwuuma ɛ?

13 Nyamenle lole Daneɛle, ɔti ɔyɛle sonla kpole wɔ Babelɔn yɛɛ Medea nee Pɛhyeama tumililɛ bo. (Dan. 1:21; 6:1, 2) Bie a Gyihova a maanle ninyɛne yɛle zɛhae a, amaa Daneɛle ayɛ nyilalɛ amaa ye menli ne, kɛ mɔɔ Dwosefi yɛle wɔ Yigyibiti yɛɛ Ɛseta nee Mɔdekae yɛle wɔ Pɛhyea la. * (Dan. 2:48) Nea kɛzi ɔbayɛ kɛ Dwuuma mɔɔ ɛnee wɔ akɛlɛzonlenlɛ nu nee Yizikeɛle nyianle arɛlekyekyelɛ wɔ mekɛ mɔɔ bɛnwunle Gyihova tumi ne wɔ adenle ɛhye azo la!

Gyihova bu menli mɔɔ gyinla bɛ munlililɛ nu la kɛ bɛsonle bolɛ (Nea ɛdendɛkpunli 14, 15)

14, 15. (a) Ndenle boni mɔ azo a yɛ tɛnlabelɛ ne le kɛ Daneɛle ɛdeɛ ne a? (b) Duzu a awovolɛ bahola azukoa avi Daneɛle awovolɛ ɛkɛ ɛnɛ a?

14 Kɛzi yɛbahola yɛazukoa Daneɛle diedi nee ye tieyɛ ne la. Ɛnɛ, yɛle kɛ nyɛvolɛ wɔ ewiade mɔɔ Babelɔn kpole ne, ewiade amuala adalɛ ɛzonlenlɛ mɔɔ “yerayɛ sunsum ɛtane ne mɔ tɛnlabelɛ” la, ɛmaa ye ɛbɛlabɔlɛ nee sunsum nu gyinlabelɛ ɛzɛkye la anu. (Yek. 18:2) Ɔti, yɛdayɛ noko yɛyɛ ngakyile, bɔbɔ bɛgolo yɛ nwo. (Maake 13:13) Ɛhye ati, bɛmaa yɛbikye Gyihova yɛ Nyamenle ne kɛ mɔɔ Daneɛle yɛle la. Yɛyɛ bɛlɛvo nee tieyɛ yɛkile kɛ yɛlɛ ye nu diedi a, yɛdayɛ noko yɛbazonle bolɛ wɔ ɔ nye zo.​—Hagae 2:7.

15 Awovolɛ bahola azukoa Daneɛle awovolɛ neazo ne. Adenle boni azo? Ɔnva nwo kɛ ɛnee ɛtaneyɛlɛ ɛlɛkɔ zo wɔ Dwuda wɔ Daneɛle ngakula nu la, kakula ne nyile na ɔhulole Nyamenle. Ɔda ali kɛ, ɛhye amba mgbane. Ɔkile kɛ awovolɛ ne mɔ tetele ye kpalɛ. (Mrɛ. 22:6) Daneɛle duma ne bɔbɔ mɔɔ kile “Me Ndɛnebuavolɛ A Le Nyamenle” la kile kɛ ye awovolɛ sulo Nyamenle. (Dan. 1:6, NW ɔbdw.) Ɔti, awovolɛ bɛmmamaa bɛ sa nu to wɔ bɛ mra ɛtetelɛ nu, bɛzi abotane bɛhilehile bɛ. (Ɛfɛ. 6:4) Eza bɛ nee bɛ ɛyɛ asɔne na bɛyɛ asɔne bɛmaa bɛ. Saa bɛbɔ mɔdenle kɛ bɛmaa Baebolo nu nɔhalɛ ne adɛnla bɛ ahonle nu a, ɛnee bɛlɛkpondɛ Gyihova nyilalɛ.​—Edw. 37:5.

DWOBU LALE DIEDI ALI NA ƆYƐLE TIEYƐ ƆNVA NWO KƐ ƆLE SUKOAVOLƐ ANZƐƐ EHYIANLI

16, 17. Sɔnea boni mɔ a Dwobu yiale a?

16 Ngyegyelɛ mɔɔ Dwobu yiale la. Dwobu yiale sɔnea dɔɔnwo wɔ ye ɛbɛlabɔlɛ nu. Kolaa na ye sɔnea ne ara la, ɛnee ‘ɔle sukoavolɛ kpole ɔtɛla awie biala mɔɔ wɔ Aduduleɛ la.’ (Dwobu 1:3) Ɛnee ɔle sukoavolɛ, ɔliele duma yɛɛ ɛnee bɛbu ye kpole kpalɛ. (Dwobu 29:7-16) Noko, Dwobu ammemaa ɔ nwo zo anzɛɛ yɛande nganeɛ kɛ ɔngyia Nyamenle anwo. Nɔhalɛ nu, Gyihova vɛlɛle ye kɛ “me sonvolɛ,” eza ɔdoale zo kɛ: “Ɛtane biala ɛnle ɔ nwo yɛɛ ɔdi nɔhalɛ. Ɔsulo Nyamenle yɛɛ ɔtwe ɔ nwo ɔfi ɛtane nwo.”​—Dwobu 1:8.

17 Wɔ mekɛ ekyi bie ala anu, Dwobu ɛbɛlabɔlɛ hakyile bɔkɔɔ. Ɔlile ehyia kpalɛ yɛɛ ɔ rɛle bɔle. Yɛze kɛ Seetan sokpale Dwobu na ɔhanle kɛ angomedi ti a ɔsonle Nyamenle a. (Kenga Dwobu 1:9, 10.) Gyihova ambu ɔ nye angua ɛzonledolɛ kpole ɛhye azo. Emomu, ɔmaanle Dwobu adenle kɛ ɔhile kɛ ɔdi nɔhalɛ, na ye ahonle kɔsɔɔti anu a ɔfi ɔsonle ye a na tɛ angomedi ti ɔ.

18. (a) Duzu a ɛ nye die nwo wɔ Dwobu nɔhalɛlilɛ ne anwo a? (b) Duzu a yɛsukoa yɛfi Gyihova ɛkɛ wɔ kɛzi ɔ nee Dwobu lile la anu ɛ?

18 Seetan maanle sɔnea mɔɔ anu yɛ se la rale Dwobu anwo zo, na ɔmaanle ɔnyianle adwenle kɛ Nyamenle a ɛlɛmaa yeanwu amaneɛ a. (Dwobu 1:13-21) Akee adalɛ arɛlekyekyevolɛma nsa rahanle adalɛ edwɛkɛ tiale Dwobu kɛ Nyamenle ɛlɛtwe ɔ nzo wɔ mɔɔ yeyɛ la anwo! (Dwobu 2:11; 22:1, 5-10) Noko Dwobu hɔle zo lile nɔhalɛ. Ɔhanle edwɛkɛ mgbole mekɛ bie ɛdeɛ, noko Gyihova dele ye nyanelilɛ bo. (Dwobu 6:1-3) Nyamenle nwunle nrenyia mɔɔ ɔngakyi ɔ nzi ɔnzi Ye, ɔnva nwo kɛ Seetan gyegyele Dwobu na ɔhanle adalɛ edwɛkɛ dɔɔnwo ɔdole ɔ nwo zo la. Mɔɔ sɔnea ne hɔle awieleɛ la, Gyihova maanle Dwobu nyianle mɔɔ ɛnee ɔlɛ ye dɛba la mɔnwo nwiɔ, eza ɔdɛnlanle aze ɛvolɛ 140 bieko. (Gye. 5:11) Zɔhane mekɛ ne anu, Dwobu hɔle zo vale ɛzonlenlɛ mɔɔ anwo te la maanle Gyihova. Kɛzi yɛkola yɛnwu ye zɔ ɛ? Mekɛ mɔɔ Yizikeɛle kɛlɛ yɛ edwɛkɛtile ne tɛkese ne anu edwɛkɛ ne la, ɛnee Dwobu ɛwu dɛbadɛba.

19, 20. (a) Kɛzi yɛbahola yɛazukoa Dwobu diedi nee ye tieyɛ ne ɛ? (b) Kɛzi yɛbahola yɛala Nyamenle anwunvɔnezelɛ ne bie ali wɔ kɛzi yɛ nee awie mɔ di la anu ɛ?

19 Kɛzi yɛbahola yɛazukoa Dwobu diedi nee ye tieyɛ ne la. Ɔnva nwo kɛzi yɛ tɛnlabelɛ ne de biala la, bɛmaa yɛhɔ zo yɛva Gyihova yɛlimoa yɛ ɛbɛlabɔlɛ nu, yɛnyia ye nu anwodozo bɔkɔɔ na yɛvi yɛ ahonle nu yɛdie ye. Nɔhalɛ nu, yɛlɛ ndelebɛbo kpalɛ mɔɔ ɔti ɔwɔ kɛ yɛyɛ zɔ yɛtɛla mɔɔ ɛnee Dwobu lɛ la! Suzu nwo nea: Yɛze Seetan nee ye ndenle ne mɔ anwo edwɛkɛ dɔɔnwo. (2 Kɔl. 2:11) Dwobu buluku ne ɛmaa yɛnwu deɛmɔti Nyamenle maa amaneɛnwunlɛ nwo adenle la. Daneɛle ngapezo ne maa yɛte ɔ bo kɛ Nyamenle Belemgbunlililɛ ne le arane mɔɔ wɔ Gyisɛse asa nu. (Dan. 7:13, 14) Eza yɛze kɛ ɔnrɛhyɛ Belemgbunlililɛ ɛhye bamaa amaneɛnwunlɛ kɔsɔɔti ara awieleɛ.

20 Dwobu edwɛkɛ ne maa yɛnwu kɛ ɔwɔ kɛ yɛse yɛ mediema Kilisienema mɔɔ ɛlɛyia ngyegyelɛ la anwunvɔne. Ɔyɛ a bie mɔ ka edwɛkɛ mgbole kɛ mɔɔ Dwobu yɛle la. (Nol. 7:7) Noko, kɛ anrɛɛ yɛbabua bɛ ndɛne la, bɛmaa yɛla nwunu nee anwunvɔnezelɛ ali. Yɛyɛ ɛhye a, ɛnee yɛlɛsukoa yɛ ɛlɔlɛ Selɛ Gyihova mɔɔ se anwunvɔne la.​—Edw. 103:8.

GYIHOVA ‘BAMAA WƆAYƐ SE’

21. Kɛzi edwɛkɛ mɔɔ wɔ 1 Pita 5:10 la maa yɛkakye mɔɔ Nowa, Daneɛle nee Dwobu hɔle nu la ɛ?

21 Nowa, Daneɛle nee Dwobu dɛnlanle aze wɔ mekɛ nee tɛnlabelɛ ngakyile nu, noko bɛgyinlanle ngyegyelɛ mɔɔ bɛyiale la anloa. Bɛ ɛbɛlabɔlɛ nu edwɛkɛ ne maa yɛkakye mɔɔ ɛzoanvolɛ Pita hɛlɛle la, ɔse: “Saa bɛnwu amaneɛ ekyii a, ɛlolɛ muala Nyamenle ne . . . mumua ne bawie bɛ ndetelɛ ne. Ɔbamaa bɛazi pi, ɔbamaa bɛayɛ se, ɔbamaa bɛagyinla kpundii.”​—1 Pita 5:10.

22. Duzu a yɛbazuzu nwo wɔ edwɛkɛ bieko anu a?

22 Gyihova ɛlɛdua edwɛkɛ mɔɔ sunsum ne maanle Pita hɛlɛle la azo amaa yɛ anwosesebɛ kɛ ɔbamaa ye azonvolɛ ayɛ se, na bɛagyinla kpundii. Edwɛkɛ ɛhye eza fale Nyamenle menli anwo ɛnɛ. Yɛ kɔsɔɔti yɛkulo kɛ Gyihova maa yɛ nwo yɛ se na yɛgyinla kpundii wɔ yɛ ɛzonlenlɛ nu. Ɔti, yɛkulo kɛ yɛsukoa kɛzi Nowa, Daneɛle nee Dwobu lale diedi ali na bɛyɛle tieyɛ la! Kɛ mɔɔ yɛbanwu ye wɔ edwɛkɛ mɔɔ doa zo anu la, debie titili mɔɔ maanle bɛgyinlanle bɛ munlililɛ nu la a le kɛ ɛnee bɛze Gyihova kpalɛ. Nɔhalɛ nu, debie biala mɔɔ ɔkpondɛ yeavi bɛ ɛkɛ la ‘bɛdele ɔ bo kpalɛ.’ (Mrɛ. 28:5) Yɛdayɛ noko yɛbahola yeayɛ zɔ.

^ ɛden. 2 Bɛ nee Yizikeɛle hɔle akɛlɛzonlenlɛ nu wɔ ɛvolɛ 617 K.Y.M. Bɛ nee ye hɔle la “ye ɛvolɛ nsia” anzi anzɛɛ ɛvolɛ 612 K.Y.M yɛɛ ɔhɛlɛle edwɛkɛ mɔɔ wɔ Yizikeɛle 8:1–19:14 a.

^ ɛden. 5 Nowa papa Leemɛke mɔɔ sulo Nyamenle la wule kɛyɛ ɛvolɛ nnu kolaa na Azuyilɛ ne ara. Saa ɛnee Nowa mame nee ɔ mediema ne mɔ de aze wɔ mekɛ mɔɔ Azuyilɛ ne bɔle ɔ bo la a bɛannyia ngoane.

^ ɛden. 13 Zɔhane ala a ɔbayɛ kɛ ɛnee ɔde wɔ Daneɛle agɔnwo mɔ nsa ne mɔɔ bɛmaanle bɛ dibilɛ mgbole la afoa nu a.​—Dan. 2:49.