1-3. (a) Nje e me̱nde̱ jongwane̱ biso̱ o tika be̱ Yehova jemea o min mińa misukan e? (b) Nje di me̱nde̱no̱ jombwea o din jokwa e?

NIKA mińa misukan mi nipo̱no̱ o su, babobe pe̱ ba mabenga nde ‘pumea ka bewudu.’ (Mye. 92:8) Di titi mańaka o je̱ne̱ ná bato ba si mabupe̱ pe̱ bete̱sedi be mombweye̱ bedangwedi ba bwam. O min mińa misukan so̱, ne̱ni jeno̱ ná di “be̱ mye̱nge̱ ma bana o bobe,” nde ‘bato ba koki o so̱ṅtane̱ [lasu]’ e?​—1 Kor. 14:20.

² Jalabe̱ di maso̱be̱ o dongo diwo̱ la te̱xt asu ni masue̱le̱ din jokwa, ni makwale̱ ná: “Ba ba bakam na Yehova ba so̱ṅtan me̱se̱”​—nika ńe nde nje ye̱se̱ yangame̱n bolabe̱ o bwese̱ mo̱ muńe̱nge̱. (Min. 28:5) Mulemlem ma jo̱nge̱le̱ mwe o kalat’a Minia 2: 7, 9, ni makwale̱ ná Yehova “a ne̱nge̱le̱ bambale̱ jongise̱.” Bambale̱ be so̱ ná ba “so̱ṅtane̱ mbale̱ na muka mu te̱m, nje e te̱nge̱n na nge’a bwam te̱.”

³ Noa, Daniel, na Hiob ba ta ba be̱ne̱ di dibie̱. (Hes. 14:14) Nika pe̱ nde yeno̱ ońola tumba la Loba we̱nge̱. Oa pe̱ o be̱n di dibie̱ e? Mo̱ o ‘maso̱ṅtane̱ me̱se̱’ ma mapule̱ oa ná o bwese̱  Yehova muńe̱nge̱ e? Ná o tongwe̱le̱, e mapula ná o be̱ne̱ so̱ṅtane̱ di te̱nge̱n la nja eno̱. Jombweye so̱ te̱ (1) ne̱ni Noa, Daniel na Hiob ba timbino̱ bia Loba, (2) ne̱ni di bia la mo̱ di wanedino̱ babo̱ tombwane̱, na (3) ne̱ni jeno̱ ná di be̱ne̱ mulemlem ma dube̱ ka babo̱.

4. Ne̱ni Noa a timbino̱ bia Yehova e, ne̱ni pe̱ di so̱ṅtane̱ di te̱nge̱n longwane̱no̱ mo̱ e?

⁴ Ne̱ni Noa a timbino̱ bia Yehova. Botea o bebotedi ba myango ma mbel’a moto, bome na bito ba jemea boko o bia Loba o mbadi ilalo: tongwea na bewekedi bao, na bato ba jemea bape̱pe̱, na je̱ne̱ la minam ma die̱le̱ longe̱ labu bupisane̱ bete̱sedi na bediedi be te̱m na sim ba Loba. (Yes. 48:18) Jombwa la bewekedi ba longe̱ di boli Noa mboṅ jita, seto̱ buka te̱ ná Loba e, nde ná a be̱n pe̱ bede̱mo be si me̱ne̱ne̱ ka “ngum ao ńa bwindea na be̱ lao la Loba.” (Rom. 1:20) Nika e tute̱le̱ Noa seto̱ buka te̱ o dube̱ Loba, nde na bata pe̱ o jouse̱ dube̱ lao.

5. Ne̱ni Noa a timbino̱ bia mwano ma Loba ońola mbel’a moto e?

⁵ Dube̱ “di mawa nde o nje moto a masengano̱.” (Rom. 10:17) Ne̱ni Noa a tongwe̱le̱no̱ senga mambo jombwea Yehova e? Ye̱ke̱i te̱ oko jita tongwea na belongi bao ba mbia ka sango Lamek, nu ta mot’a dube̱, na nu ta pe̱ longe̱ oboso ná Adam a mawo̱. (Ombwa duta la bebotedi ba jokwa.) O mu muso̱ngi, o be̱n pe̱ sango ńa mbambe̱ Metusala, na mbamb’a mbamb’ao Yared, nu wedi 366 ba mbu ombusa yabe̱ la Noa. * (Lukas 3:36, 37) Yen ebe̱, tongwea na ban bome na bito babu nde Noa okono̱ ońola bebotedi ba longe̱ la mbel’a moto, mwano ma Loba mu ta nde ná bate̱m na sim ba londe̱ wase, na pamo o mōnda ma Ede̱n. Noa e̱n na diso̱ bepuma ba pamo abu. (Bbot. 1:28; 3:16-19, 24) Man me̱se̱ mena Noa e̱nno̱ ma tapi mulema mao, ma tute̱le̱ pe̱ mo̱ o bolea Loba.​—Bbot. 6:9.

6, 7. Ne̱ni dipita louse̱no̱ dube̱ la Noa e?

⁶ Dipita di mouse̱ dube̱. Dutea te̱ ne̱ni Noa a sengino̱ o mulema, ponda a so̱ṅtane̱no̱ ná dina lao lena di be̱n beteledi ná “Wumse̱; Lo̱ko̱mea,” le mulatako na dipita! (Bbot. 5:29, NW mod.) Lamek a tutabe̱le̱ na mudī-musangi o kwala ná: “Nun nde [Noa] a me̱nde̱ lo̱ke̱ biso̱ milema ońola . . . ntu mińangadu Yehova a louno̱ mi mabolise̱no̱ mā masu.” Noa a ta a dube̱ Loba. Kana Heno̱k na Abel, a ta a lakisane̱ ‘mbota’ ni me̱nde̱ ńo̱se̱ mulopo ma ńama-bwaba.​—Bbot. 3:15.

⁷ To̱ná Noa a si tano̱ a bia beteledi be̱se̱ b’edinge̱ ye o Bebotedi 3:15, a so̱ṅtane̱ ná mo̱ nde e bambe̱ dipita la jongise̱. O mbat’a nika, dikaki di bolabe̱ o Ede̱n di ta mulatako na mwe̱ndi ma Heno̱k, mu bīse̱ pe̱ ná Loba a me̱nde̱ kaise̱ babobe. (Yuda 14, 15) Ye̱ke̱i te̱, mwe̱ndi ma Heno̱k mwena mu me̱nde̱ kuse̱ belondisedi bao besukan o Armagedon, mouse̱ dube̱ na dipita la Noa!

8. Ne̱ni be̱ne̱ la so̱ṅtane̱ di te̱nge̱n la Loba di tatino̱ Noa e?

⁸ Ne̱ni so̱ṅtane̱ di te̱nge̱n la Loba di wanedino̱ Noa tombwane̱. Be̱ne̱ la so̱ṅtane̱ di te̱nge̱n di boli Noa dube̱ na dibie̱ la Loba, bena ba tati mo̱ na mbeu a ńolo, tobotobo o mbad’a mudī. K’eyembilan, kana Noa ‘a tano̱ a dangwa na Loba’ la mbale̱, a si dango to̱ be̱ne̱ mulatako na  ba ba si be̱n bo̱ngo̱ ba Loba. A si lemsabe̱ na midī ma bobe mi bo̱ti mańolo ma bato o po̱ o wase, mena bato ba pulino̱ o jowe̱ ońola ngińa ni buki ńa mot’a benama ba tano̱ ba be̱ne̱. (Bbot. 6:1-4, 9) O sumo te̱ nika, Noa a ta pe̱ a bia ná e ta e kwalabe̱ bato ba benama ná ba to̱nde, ba londise̱ wase. (Bbot. 1:27, 28) A ta so̱ a bia ná mulatako oteten a muto n’eweked’a mudī mu si ta lambo di te̱se̱be̱ to̱ di te̱nge̱n. Nika e timbi pe̱ o je̱ne̱ne̱ ponda mu mulatako mu yaino̱ nde ńamb’a bato. Na ponda, Loba ome̱le̱ Noa ná a me̱nde̱ wana mpupe ma dibumbe o wase. Noa a ta a dube̱ di jome̱le̱, na mo̱ a longa elimbi ná a sunge mbia mao.​—Bon. 11:7.

9, 10. Ne̱ni jeno̱ ná jembilane̱ dube̱ la Noa e?

⁹ Ne̱ni be̱ne̱ mulemlem ma dube̱ ka Noa. Ná di tongwe̱le̱, jangame̱n be̱ bokwe̱ Eyal’a Loba ba mbale̱, di ne̱nge̱ o mulema nje di mokwano̱, jese̱le̱ pe̱ ná di so̱ṅtane̱ di tukwe longe̱ lasu na die̱le̱ pe̱ biso̱. (1 Pet. 1:13-15) Denge̱ dube̱ na dibie̱ la Loba ba me̱nde̱ tata biso̱ na malambi ma Satan na ngo̱ a bobe ńa nin wase. (2 Kor. 2:11) Ngiń’a nin wase e matute̱le̱ bato o to̱ndo̱ njo, musonje, na bepuledi b’eyobo. (1 Yohane 2:15, 16) E mabola pe̱ ná ba bena ba bo̱bi o mbad’a mudī ba dimbeye ná buńa bonde̱ne̱ ba Loba bwā be̱be̱. Maka ná, ponda Yesu a kobisanno̱ pond’asu na ńa Noa, ekwal’ao e si ta e se̱mea o njo to̱ o musonje, nde o mbeu a ńolo ni makweleye̱ ba bena ba maye̱use̱ mambo ma mudī.​—Langa Mateo 24:36-39.

¹⁰ Baise̱ na wame̱ne̱ ná, ‘Mo̱ mbadi na madie̱le̱no̱ longe̱ lam e malee̱ ná na bi Yehova na mbale̱ e? Dube̱ lam di matute̱le̱ mba seto̱ buka te̱ o die̱le̱ longe̱ lam bupisane̱ bete̱sedi be te̱m na sim ba Loba, nde na bīse̱ pe̱ mo̱ e?’ Malabe̱ mo̱ngo̱ ma me̱nde̱ bola ná o bie nga wa pe̱ ‘o madangwa na Loba.’

11. (a) Nje ndolo Daniel a tano̱ a be̱ne̱ne̱ Yehova e mokwe̱le̱no̱ biso̱ jombwea bayedi bao e? (b) Njika bede̱mo ba Daniel o mapulano̱ jembilane̱ e?

¹¹ Ne̱ni Daniel a timbino̱ bia Yehova. Ye̱ke̱i te̱, bayedi ba Daniel bokwe̱le̱ mo̱ bwam o to̱ndo̱ Yehova n’Eyal’ao. A lee̱le̱ pe̱ ni ndolo o longe̱ lao le̱se̱. To̱ o bodun bao, a ta te̱ nde okwa Betiledi na iwiye̱. (Dan. 9:1, 2) Daniel a ta be̱ a teleye̱ Loba mulema mao o muka na sibise̱ la ńolo. Muka mao mu tilabe̱ o Daniel 9:3-19 mu malee̱ ná Daniel a ta a bia Yehova bwam, a bia pe̱ beboledi bao o mbasanedi ma tumba la Israel. Tindea wame̱ne̱ son a ponda o langa mu muka, dutea ońol’ao, maka pe̱ nje mu mokwe̱le̱no̱ wa jombwea Daniel.

12-14. (a) Ne̱ni Daniel a lee̱le̱no̱ dibie̱ la Loba e? (b) Ne̱ni Daniel a namsabe̱no̱ ońola ngiń’a mulema a bolane̱no̱ o be̱ Loba jemea e?

¹² Ne̱ni so̱ṅtane̱ di te̱nge̱n la Loba di wanedino̱ Daniel tombwane̱. Baju ba jemea ba ta ba be̱ne̱ mitakisan jita o bolea Yehova o Babilon. K’eyembilan Yehova a ta a langwea Baju ná: “Pulea mu mundi nalanno̱ bińo̱ bwam.” (Yer. 29:7) A ta pe̱ anea babo̱ ná bowe̱ nde mo̱me̱ne̱ mō̱. (Bbu. 34:14) Nje yongwane̱ Daniel o be̱ skwe̱ oteten a be byanedi bebane̱ e? Dibie̱ la Loba longwane̱ mo̱ o so̱ṅtane̱ bete̱sedi ba se̱le̱ sengane̱ Yehova, denge̱ to̱ njika mwanedi nupe̱pe̱. Bebwea ba mimbu ombusa ponda, Yesu okwe̱le̱ mulemlem ma bete̱sedi.​—Lukas 20:25.

¹³ Dutea te̱ jombwea nje Daniel a bolino̱ ponda mbenda e busino̱ ná to̱ moto a s’angame̱n kane̱ moto nupe̱pe̱ to̱ loba dipe̱pe̱ ke̱ kiṅe̱ ońola pambo a ponda ńa 30 ma mińa. (Langa Daniel 6:7-10.) Daniel a wusa wasea mo̱me̱ne̱ esunge̱-ńolo, a kwala ná: ‘Ye nde buka te̱ ońola mwalalo ma mińa!’ Nde a s’ese̱le̱  ná mbend’a kiṅe̱ ńeke mo̱ o bupe̱ byanedi ba Betiledi. Ye mbale̱ ná a wusa kane̱ o diwuta ná to̱ moto a s’e̱ne̱ mo̱. A ta a bia ná ko̱lo̱ngo̱ne̱ lao di ta di biane̱ na be̱se̱. Nde to̱ná a wusano̱ bo̱lo̱ne̱ longe̱ lao, Daniel a bengi kane̱ we̱ni miso̱ ma bato ma me̱ne̱no̱ mo̱, ná ba si bolane̱ to̱ jo̱nge̱le̱ ná a to̱bi jowe̱ lao.

¹⁴ Yehova a namse̱ jemea na ngiń’a mulema ńa Daniel ponda a sungino̱ mo̱ o ekukud’a ngila. Nika e boli mboṅ ninde̱ne̱ kańena dina la Yehova di timbino̱ sesabe̱ na be̱se̱ ba ta owas’a janea la Media na Persia!​—Dan. 6:25-27.

15. Ne̱ni be̱ne̱ mulemlem ma dube̱ ka Daniel e?

¹⁵ Ne̱ni be̱ne̱ mulemlem ma dube̱ ka Daniel. Ná di tongwe̱le̱ di s’angame̱n buka te̱ langa Eyal’a Loba, nde jangame̱n pe̱ o “so̱ṅtane̱” mo̱. (Mat. 13:23) Jangame̱n bia ne̱ni Yehova a me̱ne̱no̱ mambo; nika e mabaise̱ ná di be̱ne̱ so̱ṅtane̱ la bete̱sedi ba Bibe̱l. Jangame̱n so̱ o dutea o nje di malangano̱. Lambo dipe̱pe̱ le mwená le nde ná di kane̱ na mulema mwe̱se̱, tobotobo ke̱ je owas’a mitakisan to̱ o bete̱medi ba ndutu. Di kane̱ te̱ na dube̱ ná di kuse dibie̱ na ngińa, Yehova a mabola biso̱ mo̱ na mulema mō̱.​—Yak. 1:5.

16, 17. Ne̱ni Hiob a kusino̱ so̱ṅtane̱ di te̱nge̱n la Loba e?

¹⁶ Ne̱ni Hiob a timbino̱ bia Yehova. Hiob a si ta mot’a Bonaisrael. A ta nde mbia m’etum ma Abraham, Isak na Yakob. Yehova a ta a teleye̱ ban baboledi bao be̱se̱ nja eno̱ name̱ne̱ pe̱ na mwano mao ońola mbel’a moto. Hiob oko yi mbal’a tiki o mbadi po̱ te̱nge̱ ni si bian ná te̱ite̱i. (Hiob 23:12) A kwali ná: “Na ta nde na senga ońol’ango̱ na matoi.” (Hiob 42:5) Omo̱ń a nika, Yehova mo̱me̱ne̱ a bamse̱ ná Hiob a ta nde a to̱po̱ mbale̱ jombwea mo̱.​—Hiob 42:7, 8.

¹⁷ Hiob e̱n pe̱ bedidi ba Loba, nika ná bede̱mo bao be si me̱ne̱ne̱ tongwea na mambo a wekino̱. (Hiob 12:7-9, 13) Ombusa ponda, Elihu na Yehova ba bolane̱ bewekedi o duta mo̱nge̱le̱ ma Hiob ná e̱ne̱ ne̱ni Loba a bukino̱ mot’a benama bonde̱ne̱. (Hiob 37:14; 38:1-4) Be byala Yehova a to̱pino̱ be tapi mulema ma Hiob, na mo̱ a kwalane̱ Loba na sibise̱ la ńolo ná: “Na bi ná o mawe̱le̱ bola me̱se̱, mwano mo̱ngo̱ to̱ mō̱ mu si  mekabe̱. . . . Na mate̱le̱, na ja o dibunje na dibudu.”​—Hiob 42:2, 6.

18, 19. Ne̱ni Hiob a lee̱le̱no̱ ná a bi Yehova na mbale̱ e?

¹⁸ Ne̱ni so̱ṅtane̱ di te̱nge̱n la Loba di wanedino̱ Hiob tombwane̱. Hiob a ta a be̱ne̱ so̱ṅtane̱ dinde̱ne̱ la bete̱sedi ba Loba. A ta a bia Yehova na mbale̱, beboledi bao pe̱ be lee̱le̱ nika. K’eyembilan, Hiob a ta a bia ná a si wusa kwala ná a to̱ndi Loba nde a si lee̱le̱ munasango ndedi. (Hiob 6:14) A s’ase̱ mo̱me̱ne̱ omo̱ń a bape̱pe̱, nde a lee̱le̱ be̱se̱ ndol’a bonasango, bam’bwaṅ na batue. A kwali ná: “Nu nu weki mba o dibum la yeye̱, seto̱ mo̱ pe̱ nde a weki mūt’am e?” (Hiob 31:13-22) Ke̱ di maso̱ṅtane̱ so̱ ninka ná, Hiob a s’ese̱le̱ ná edube na m’bwaṅ a tano̱ a be̱ne̱ ba tute̱le̱ mo̱ o je̱ne̱ mo̱me̱ne̱ bonde̱ne̱ buka bane̱. A se̱ diwengisan dinde̱ne̱ na bato ba m’bwaṅ na bangińa ba nin wase e!

¹⁹ Hiob a ta a singe̱ ńai a jowe̱ la losango ye̱se̱​—nate̱na o mulema mao. A ta a bia ná jowe̱ di kwedi, na to̱ndo̱ la bema, be nde to̱bo̱ la “Loba la mo̱ń.” (Langa Hiob 31:24-28.) A ta e̱ne̱ diba la mome na muto ka mulatako mwe bosangi. A ta pe̱ a ńo̱ male na miso̱ mao ná a si mawe̱le̱ diso̱ ońola mun’a muto. (Hiob 31:1) O̱nge̱le̱ ná o ni ponda, Loba a ta ese̱le̱ ná diba la bań di be̱. Hiob a pula so̱ te̱, a wusa ba muto nu londe̱ baba. * Nde a bupe̱ nde patan a diba Loba a te̱se̱no̱ o mōnda ma Ede̱n; a te̱se̱ye̱ pe̱ mo̱me̱ne̱ ni patan ka mbenda. (Bbot. 2:18, 24) Ombusa 1 600 ba mbu, Yesu Kristo a kwalane̱ basengane̱ mo̱ ná ba bupe̱ mu mulemlem ma bete̱sedi be te̱m na sim ná diba le nde oteten a mome mō̱ na muto pe̱ mō̱.​—Mat. 5:28; 19:4, 5.

20. Ne̱ni be̱ne̱ la so̱ṅtane̱ di te̱nge̱n la Yehova na la bete̱sedi bao di mongwane̱no̱ biso̱ o po̱so̱ mindenge ma bwam na longe̱le̱ la ńolo le bosangi e?

²⁰ Ne̱ni be̱ne̱ mulemlem ma dube̱ ka Hiob. Ná di tongwe̱le̱, e mapula ná di be̱ne̱ so̱ṅtane̱ di te̱nge̱n la Yehova, jese̱le̱ pe̱ ná di die̱le̱ biso̱ o matongo me̱se̱ ma longe̱ lasu. K’eyembilan, mulo̱nge̱ Myenge David a kwali ná Yehova a “singe̱ nu nu to̱ndi mańakisan,” a boli pe̱ jome̱le̱ jombwea mulatako “na bato ba lobango.” (Langa Myenge 11:5; 26:4.) Njika so̱ṅtane̱ ben bepasi ba Bibe̱l be mabolano̱ wa jombwea mo̱nge̱le̱ ma Loba e? Ne̱ni di so̱ṅtane̱ di mongwane̱no̱ wa o te̱se̱ mambo me wa mweńa o longe̱, o bolane̱ Inte̱rne̱t, na o po̱so̱ mindenge na longe̱le̱ la ńolo e? Malabe̱ mo̱ngo̱ ma me̱nde̱ jongwane̱ wa o so̱ṅtane̱ nate̱na njika dikala o bino̱ Yehova. Ná di be̱ ka ni si be̱n misan o nin was’a bobe na ńa ndutu, jangame̱n bola ná “dibie̱” lasu di be̱ jangwa o jemba bwam na bobe, dibie̱, n’elemā.​—Bon. 5:14; Efe. 5:15.

21. Nje e me̱nde̱ bole̱ biso̱ ná di ‘so̱ṅtane̱ me̱se̱’ ma mapule̱ biso̱ ná di do̱lisane̱ Yehova e?

²¹ Kana Noa, Daniel, na Hiob ba pulise̱no̱ Yehova na mulema mwe̱se̱, ongwane̱ babo̱ o so̱ mo̱, na ‘so̱ṅtane̱ me̱se̱’ mena ma ta mapula ná ba do̱lisane̱ mo̱. Ba timbi so̱ byembilan ba te̱me̱ la sim, ba tongwe̱le̱ pe̱ o die̱le̱ malonge̱ mabu o mbad’a bwam. (Mye. 1:1-3) Baise̱ so̱ na wame̱ne̱ ná, ‘Mo̱ na bi Yehova bwam kana Noa, Daniel, na Hiob e?’ O nin we̱nge̱, we ná o bia Yehova buka babo̱ ebanja so̱ṅtane̱ la nja eno̱ di mabenga nde to̱ndo̱! (Min. 4:18) Ońola nika, bata jokwa Eyal’a Loba. Dutea ońol’ao. Kane̱ pe̱ ná o kuse mudī-musangi. Na nika nde o me̱nde̱no̱ bata sisea So̱ngo̱ ńe o mo̱ń be̱be̱. O me̱nde̱ pe̱ dangwa kaponda dibie̱ na so̱ṅtane̱ la Loba o nin wase ni si be̱n bo̱ngo̱ ba Loba.​—Min. 2:4-7.